Ads by Google Ads by Google

Tala otooto mai le Fono Faitulafono

PASIA PILI SUI KALAMA MO GALUEGA KOMITI FA’AFOE FEMALAGAAIGA

 

Ua pasia nei e le Fono Faitulafono se tulafono sa talosagaina e le faigamalo, e talosagaina ai se suiga i le tulafono tuai e fa’atautaia ai galuega a le Komiti Fa’afoe a le Ofisa o Femalagaaiga, ina ia suia mai le to’alima i le to’afa le aofa’i o sui e mafai ona nofoia fonotaga a le Komiti Fa’afoe mo le faia o ana fa’aiuga.

 

O le vaiaso na te’a nei na pasia ai e le Senate le tulafono lenei, ae o le aso Faraile na te’a nei na aloaia ai e le Fono Faitulafono lenei tulafono, ina ua pasia e le maota o sui i le faitauga fa’atolu le tulafono lenei i le palota e 15-0.

 

A o le i pasia e le maota o sui lenei tulafono i le vaiaso na te’a nei, na mua’i fa’ataunu’uina se iloiloga na molimau ai le Loia Sili a le malo atoa ai ma sui o le Komiti Fa’afoe o Femalagaaiga, i lalo o le ta’ita’iga a le afioga i le tama’ita’i faipule ia Vui Florence Saulo o le ta’ita’ifono o le Komiti o Mataupu Tau Tulafono a le maota.

 

Na taua e le Loia Sili ia Talauega Eleasalo Ale i luma o le Komiti e fa’apea, o le taua o le suiga o le tulafono e pei ona talosagaina e le faigamalo, ina ia fa’a faigofie ai ona fa’ataunu’u fa’aiuga a le Komiti Fa’afoe mo le tele o a latou galuega o lo o taoto pea e lei faia i ai ni fa’aiuga.

 

O le mana’omia ai o totino e to’a 4 o le komiti fa’afoe latou te faia fa’aiuga, o se tulaga talafeagai lea ma fetaui

 

PASIA IUGAFONO ALOAIA AI SOIFUA TAUTUA O HELGA LEFITI

 

Ua pasia nei e le Fono Faitulafono se i’ugafono malilie fa’atasi a le maota o sui e momoli atu ai le agaga fa’amaise a le Fono Faitulafono ma le atunu’u o Amerika Samoa i le aiga o Lefiti, ona o le maliu ai o le Tina matua ia Helga Speck Lefiti, ma aloaia ai lana tautua i le malo ma le atunu’u o Amerika Samoa.

 

O Helga na soifua a’e i Siamani, ae ina ua fa’aipoipo atu o ia i se ali’i fitafita Amerika Samoa ia Lefiti Fa’afetaileatua Leilua Malolefoua i le 1953, na malaga mai ai loa i laua i Amerika Samoa i le 1963 ina ua malolo litaea Lefiti mai vaega ‘au a le malo o Amerika.

 

Na avea Helge ma tama’ita’i faipisinisi i Amerika Samoa, ae fa’apitoa lava i ituaiga pisinisi e fa’amatagofie ai teuga a ali’i ma tama’ita’i.

 

Na fa’aauau le tautua a Helga i totonu o le atunu’u e aofia ai le ekalesia EFKAS i Fagatogo, e aofia ai lona tautua i galuega a mafutaga a Tina, sosoo ai ma le taimi na avea ai o ia ma faletua o se ali’i Senatoa, ina ua tofia lona ali’i ia Lefiti e fai ma Senatoa o le itumalo o Manu’a.

 

O ni isi o galuega sa iloga ai le tautua a lenei Tina e aofia ai le vaega a le Women’s Hospital Auxiliary e fesoasoani ai i le falema’i sa galue ai mo le tele o tausaga talu mai le tausaga e 1969, lea sa tele se vaega tupe atoa ai ma lo latou sao sa ofoina atu e fesoasoani ai i le falema’i i Fagaalu.

 

O le motusia ai o le mafutaga ma lenei tina alofa, ua lagona ai e tagatanu’u uma o Amerika Samoa le misia o ia, i lana tautua aemaise ai o ona uiga alofa ma le loto fesoasoani i soo se tagata.