Tete’e ASPA e leai sa latou tupe fa’asili na maua
Na taua e le pulesili a le ASPA o Andra Samoa i le iloiloga sa faia i luma o le komiti o le ASPA/TEO a le Senate i le vaiaso nei, o le upu lea sa faaaoga e le nusipepa o le “tupe mama” (surplus) e le o se upu na afua mai i le ASPA.O lea mataupu na fesiligia e le taitaifono o le komiti a le Senate, le afioga i le alii Senatoa ia Velega Savali Jr, ona o le toatele o le atunu’u o lo o tuu fesili pe faamaonia le ripoti lea na faasalalau e le vaega faasalalau, i le i ai lea o ni tupe faasili a le ASPA ua maua.“Ua toatele tagata ua fesili mai ia te a’u, pe faapefea ona si’i tou pili a’o lea e i ai tou tupe mama na totoe mai i le tausaga tupe na te’a nei,” o le fesili lea a Velega i sui o le pulega a le ASPA.O le faletua ia Susana Faiivae lea o lo o faauluulu i ai le vaega o Tupe a le ASPA na muamua tali e tusa ai o le fesili a le alii Senatoa, ma ia te’ena ai le ripoti o lo o i ai sa latou tupe mama na totoe mai.Saunoa Susana, o tupe ia o lo o ta’ua i le ripoti, o tupe ua uma ona fuafua mo isi galuega a le ASPA, ma ua uma foi ona fa’aaoga tupe ia e fa’atino ai galuega sa totoe mai.Sa ia taua, o se vaega tele o nei tupe na fa’aalu e toe fa’aleleia ai ni isi o vaega o le ASPA sa fa’aleagaina i le galulolo, e pei o le afi eletise lea ua i ai nei i Satala, atoa ai ma ni isi o galuega sa mana’omia le toe fa’aleleia ina ua tuana’i le galulolo ia Setema 29, 2009.O ni isi o vaega tupe tetele na mafai ona maua e le ASPA e fa’atino ai ana galuega mo le toe fa’aleleia o vaega sa fa’aleagaina, na auala mai i le Ofisa o le ARRA ma le Ofisa o le Initeria.*E le sa’o le ripoti a le nusipepa e faapea sa i ai sa matou tupe mama na totoe mai,” o le tali atu lea a Susana i le fesili a Velega.Na taua e Susana, e tu’uina atu le latou ripoti i le malo ae e le’i uma ona fa’amaumau i lalo tulaga uma e uiga i tupe ma galuega e fa’aaoga i ai. Sa ia ta’ua fo’i i luma o le komiti, le i ai o se kamupani Su’etusi o lo o latou su’eina tusi a le ASPA, ma atonu o le a atili ai ona manino lea mata’upu pe afai e tu’uina mai sa latou ripoti.Ae na saunoa Velega, o le isi lea mafua’aga ua ala ai ona tau oso lona le talitonu i le tali a le ASPA, ona o lea o lo o i ai Su’etusi o lo o galulue i le su’eina o tusi a le kamupani, ae sa tatau ona fa’amanino i ai e le ASPA tulaga e pei ona latou ta’ua.Na faamanino e Velega i le ASPA, o le upu “tupe mama” (surplus) lea ua ta’ua i le latou ripoti, e le o se upu laititi, e lautele, aua e mafai ona fa’apea le atunuu, o tupe ia ua totoe ua leai se galuega e fa’aaoga i ai.“O le upu o le ‘surplus’ na sau mai le nusipepa ae le o le ASPA, e le o se upu a matou, o lo o i ai foi tulaga fa’aletonu i a matou tupe fa’aalu, o lona uiga la, e leai ni a matou tupe fa’asili o i ai,” o le tali lea a Andra, lea foi na lagolagoina e le afioga Asaua Fuimaono, le taitaifono o le komiti faafoe a le ASPA.Saunoa Asaua, ina ua sau le ripoti a le nusipepa e fa’atatau i le i ai o se latou tupe fa’asili, sa ia fautuaina ai loa le pulega ina ia fai se faasalalauga i le nusipepa e faasao ai le sese lea, ina nei faapea tagata totogi pili e sa’o o loo i ai ni a latou tupe mama.Na fesiligia e Velega le ASPA pe aisea na toeitiiti ai alu le vaiaso o alu la latou faasalalauga i luga o le nusipepa e faasa’o ai le mataupu e uiga i tupe mama, ae na saunoa Asaua, o le agaga, ia silafia uma e tagata totogi pili e le sa’o le ripoti.
