Ads by Google Ads by Google

Tatala aloaia Faletupe fou a le malo, le Faletupe a le atunu’u


Ni isi o le aufaigaluega a le Faletupe fou a le malo, lea ua sauni e tautua le atunu’u lautele. [ata AF]
ausage@samoanews.com

I le silia ai i le 3 tausaga o galulue malosi le faigamalo a Lolo ma Lemanu e tau saili se isi faletupe fou, e sui tulaga i le lala o le Faletupe a Hawaii lea ua sauni e tuua le atunu’u, o le taeao ananafi na tatala aloaia ai le Faletupe fou a le malo, le “Territorial Bank of American Samoa”.

 

Na fa’atumulia le nofoaga autu o le Faletupe fou a le malo i Utulei i ta’ita’i o le malo sa auai i le tatalaina o lenei galuega, lea fo’i sa molimauina e ni isi o tagatanu’u lautele, fa’apea ai sui o le lala o le Faletupe a Hawaii.

 

O le sauniga lotu e tatala aloaia ai lenei sauniga atoa na ta’ita’ia lea e le afioga a Patele Viane Etuale, o le ta’ita’i lea o le Puleaga a Samoa - Pago Pago, lea na ia fa’amamafaina ai i lana saunoaga le taua o le galulue fa’atasi o ni tagata se to’atele e fa’atino se atina’e mo le manuia lautele o tagata, atoa ai ma le fa’amoemoe o galuega uma i le ta’ita’iga a le Atua. O viiga o le Atua na saunia lea e le aufaigaluega a le Faletupe fou.

 

E fa saunoaga sa fa’atulagaina mo le polokalame, lea e aofia ai le saunoaga autu na saunoa i ai le afioga i le ai’i kovana o le malo, tofa Lolo Matalasi Moliga.

 

O isi saunoaga e aofia ai le saunoaga a le Peresetene o le Senate, afioga Gaoteote Palaie Tofau, o le saunoaga a le Ta’ita’ifono o le Komiti Fa’afoe o le Faletupe, afioga Utu Abe Malae, ma le saunoaga a Mark Rossi, o le sui ta’ita’ifono lea o le Faletupe a Hawaii, o ia fo’i o le loia sinia mo le faletupe.

 

Na fa’amanino e le tofa a Fiu Saelua, o le Ta’ita’i lea o le aufaigaluega a le Ofisa o le ali’i kovana e fa’apea, ina ua tula’i mai le fa’afitauli i le itu tau faletupe, sa le i nofoa’i le faigamalo, ae sa mafaufau loloto i soo se auala e mafai ona latou fa’atinoina, ina ia foia ai le fa’afitauli ua tula’i mai, ae maua ai se fesoasoani o tagatanu’u o Amerika Samoa.

 

Sa mua’i fa’aleo e Lolo le agaga o le fa’afetai ia te i latou uma lava sa mafai ona fesoasoani i le fa’ataunu’uina o lenei galuega tele.

 

O ni isi o i latou na taua i le saunoaga fa’afetai a Lolo e aofia ai sui o faletupe mai Amerika e pei o le Faletupe a Hawaii faapea ai le Zion Bank. Sa ia fa’afetaia fo’i le lagolago mai a le Ofisa o le Initeria, fa’apea ai i latou e i ai le tomai i galuega fa’a loia atoa ai ma le tomai i tulaga tau faletupe, ona o le fesoasoani ma fautuaga sa latou tu’uina mai i le faigamalo, lea ua mafua ai ona fa’ataunu’uina lenei galuega tele.

 

Mo Amerika Samoa lava ia, na muamua le fa’afetai a le ali’i kovana i le Fono Faitulafono, ona o le latou lagolago atoa ai ma le latou talitonuina o le talosaga sa tu’uina atu e le malo, ma latou pasia ai fuafuaga uma e fa’atatau i le fa’avaeina lea o lenei faletupe.

 

Sa ia fa’afetaia fo’i sui o le Komiti Fa’afoe sa sailia tupe o le Pone (ASEDA), fa’apea ai totino o le Komiti Fa’afoe o le Faletupe, i lo latou naunau e fa’aalu lo latou tomai ma le malo e fa’ataunuu ai lenei galuega tele mo Amerika Samoa.

 

“O la’u fa’afetai fa’apitoa e tu’uina atu i le mamalu o le atunu’u, fa’afetai i lo outou onosa’i ma le lava papale, a o alo le malo e fa’atino gaioiga uma e fa’atatau i le fa’atuina o lenei faletupe fou, o lea ua tatala lenei galuega, ma e matua talitonu atoatoa le malo, e mafai ona tatou galulue mo le fa’aleleia o le tautua a lenei faletupe i le lumana’i”, o le saunoaga lea a Lolo.

 

Saunoa le ali’i kovana e fa’apea, e tasi le mafua’aga na ala ai ona manatu le malo e fa’atula’i le faletupe fou ua tatalaina nei, ona o le manatu ia i ai se faletupe fou e sui tulaga i le Faletupe a Hawai’i o le a tula’i ese.

 

“Ina ua matou vaavaai atu i le fa’afitauli ua tula’i mai i le faletupe a Hawaii, sa matou mafaufau ai loa e saili se fofo e foia ai le fa’afitauli, o le tatalaina ai la o le faletupe fou, o le tali lea o le fa’afitauli sa matou taumafai e saili, aua ua matou talitonu ma iloa, o le taua o le i ai o tupe, o le taua fo’i lena o le manuia o le lumana’i o aiga uma ma le malo o Amerika Samoa, afai la e i ai se tagata e tete’e i le faletupe lenei, lona uiga ua tete’e lena tagata i le taua o le lumana’i o le atunu’u”, o le saunoaga lea a Lolo.

 

Saunoa atili le ali’i kovana e fa’apea, e taua le i ai o se faletupe i soo se atunu’u, e teu i ai tupe a tagata ma fa’aputu mo le lumana’i, ona ua uma aso sa teu ai tupe i lalo o moega ma totonu o atigi pusa.

 

Ae na taua e le afioga a Gaoteote i lana saunoaga e fa’apea, a o le i taunu’u mai i le aso e tatala aloaia ai lenei faletupe fou, ua tele naua tala a tagata ua fa’alele e fa’atatau i le faletupe pe tua ma ni a, ae i lona talitonuga, o le tatalaina ai o le faletupe fou a le malo, o le ata vaaia lea o le fa’aopoopo pea lea o galuega lelei e tele ua faia e le malo mo le atunu’u.

 

“Ua to’atele tagata o le atunu’u ua muimui ma fai fai upu i lenei faletupe, ae o la’u fautuaga i le faigamalo fa’apea ai le atunu’u atoa, tu’u ai pea tagata muimui e muimui, ae fa’aauau pea ona tatou fa’atino galuega lelei e manuia ai le atunu’u”, o le saunoaga lea a Gaoteote.

 

I le saunoaga a le afioaga a Utu, sa ia taumafai ai e fa’asa’o ni isi o fa’amatalaga o lo o tu’uaia ai le auaunaga a le faletupe fou, e pei o le popole lea o tagata i le leai o se Inisiua e puipuia teugatupe o le a tuuina atu i totonu o le Faletupe fou a le malo, aemaise ai fo’i o le lagona o ni isi o le atunu’u, o le tupe a le malo lea ua fa’avae ai le Faletupe fou, o tupe ua o le a mafai ona o atu tagata lautele ma fai mai ai a latou nonogatupe.

 

Saunoa Utu e fa’apea, tusa lava pe leai se Inisiua mo le Faletupe fou a le malo i le taimi nei, e mafai lava ona tatala le tautua a le Faletupe, se’i vagana ua ausia e le Faletupe vaega uma e tatau ona ausia, ona fa’atoa mafai lea ona maua le puipuiga a le vaega Inisiua a le feterale.

 

O le mae’a ai o le ootiina o le lipine e le faletua o le ali’i kovana, Cynthia Moliga, na aga’i atu ai loa le mamalu o le valaaulia i totonu mo maioaga, a o le i tatalaina atu le tautua a le faletupe i le mamalu o le atunu’u i le aoauli lava ananafi.