Ads by Google Ads by Google

Fa’aopoopo pea tupe fesoasoani mai le feterale mo AS

 Nisi o sui o le Kapeneta a le kovana i le fonotaga sa faia i le vaiaso lenei  [ata AF]
ausage@samoanews.com

O le fonotaga a le Kovana ma lana Kapeneta i le vaiaso nei, na manino ai le fa’aopoopo pea lea i luga o le aofa’i o tupe ua mafai ona fa’amatu’u mai e le malo feterale mo Amerika Samoa.

 

O lea tulaga na mafai ona saunoa i ai le afioga i le ali’i kovana ia Lolo Matalasi Moliga, lea fo’i na lagolagoina i le saunoaga a le sui o le Ofisa o le Initeria i Amerika Samoa, le faletua ia Lydia Faleafine-Nomura, lea sa ia taua i le Kapeneta le atoa i le tausaga lenei o le 25 tausaga talu ona avea o ia ma tagata faigaluega a le Initeria.

 

Saunoa le afioga i le ali’i kovana e fa’apea, o le fa’aauau ai o le tu’uina mai e le malo feterale o lana fesoasoani mo Amerika Samoa, e le gata ua atagia mai ai le tele o auala eseese e mafai ai ona fa’alautele le atina’e o le atunu’u, ae o le a mafai ai fo’i ona fausia ni isi o galuega tetele mo atina’e o le atunu’u.

 

“Faafetai i le Failautusi o le Initeria ona o tupe fou fa’atoa mae’a ona fa’amatu’u mai, e fesoasoani ai i le tele o atina’e mo Amerika Samoa, atoa ai ma isi fo’i tupe e lei leva ona tuuina mai e le Ofisa e vaaia malaeva’alele a le feterale (FAA)”, o le saunoaga lea a le ali’i kovana.

 

O ni isi o galuega tetele ua mafai ona fa’atupe e le malo feterale mo Amerika Samoa i lenei tausaga, e aofia ai le silia i le $20 miliona lea ua tu’uina mai e le FAA e fa’aleleia ai le malae va’alele i Tafuna, aemaise ai le vaega tupe e toe fa’atulaga ai le nofoaga e tu’u i ai tane suau’u o lo o i le vaega e paka ai ta’avale.

 

Sa ia fa’afetaia le Ofisa o le Initeria i le vaega tupe lea ua mafai ai ona fa’atau le va’a fou mo Manu’atele, lea ua tele tausaga o pagatia i le fa’aletonu o tulaga o femalagaaiga i le sami.

 

“O le agaga atoa o le Ofisa o le Initeria i le taimi na fa’amatu’u mai ai le vaega tupe lenei, ia mafai ona fa’atau ai se va’a e tali ai i le manaoga ua tele tausaga o fetaia’i ma le itumalo i Manu’a”, o le saunoaga lea a le ali’i kovana.

 

O le va’a fou mo le itumalo e pei ona saunoa le ali’i kovana, sa fa’amoemoe e taunu’u mai a o lumana’i le palota ia Novema 08, 2016, ae talu ai o suiga i polokalame fa’ataoto i le aai o Seattle sa fausia ai le va’a, ua fa’amautu mai ai loa le fuafuaga i le taunu’u mai lea o le va’a i le tuana’i ai o le palota, le aso 12 Novema.

 

Saunoa le afioga i le ali’i kovana e fa’apea, e to’atele tagata o lo o finau atu ia te i laua ma le lutena kovana ia Lemanu Peleti Sialega Mauga, ina ia mautinoa e taunu’u mai le va’a ao lumana’i le palota, peita’i o le la tali i ai, e le taua le palota, ae taua le i ai o le va’a e tautua ai le itumalo.

 

“E le o le agaga o le malo o le faia o mea uma e fuafua i le palota, o galuega nei ua leva ona fa’ata’atitia mai, ae talu ai ona o suiga ma isi galuega fou e moomia le fa’amae’a, o le mafua’aga lena o le fetaui o le vaitau lenei o le palota ma le taunu’u mai o le va’a fou mo Manu’a, ae o le itu taua i ta’ita’i o le atunu’u ma le itumalo, ua maua se va’a fou e tautua ai le manaoga ua tele tausaga o pagatia ai le itumalo”, o le saunoaga lea a le ali’i kovana.

 

Na taua e ni isi o le itumalo o Manu’a i le Samoa News e fa’apea, o le malaga asiasi a le sui failautusi o le Initeria i Manu’a, na mafua ai loa ona maua lenei fesoasoani mo le itumalo, ina ua molimauina e le tama’ita’i sui failautusi tulaga pagatia o lo o fetaia’i pea ma Manu’a i le tele o tausaga.

 

O le va’a lea ua fa’amoemoe e tautua ai le itumalo, e mafai ona la’u ai pasese e oo atu i le 140, fa’atasi ai ma uta e mafai ona la’u i soo se taimi. E ui e tai foliga tutusa lo la fausaga ma le va’a tuai o lo o i ai a le malo, le MV Sili, peita’i o le itu e ese ai le va’a lenei, e le gata e malu puipuia lelei le pasese i totonu o le va’a, ae ua i ai fo’i vaega fa’apitoa e teu ai uta mo le malupuipuia o meatotino a tagata ma saogalemu.

 

Na taua e le susuga a Lydia i lana saunoaga i luma o le Kapeneta e fa’apea, talu mai le tele o tausaga sa ia tautua ai mo le Ofisa o le Initeria, o se ulua’i nofoaiga lenei ua sili atu ona vavalalata a latou galuega fa’atino ma le Ofisa o le Interia.

 

“E ui lava i nofoaiga ua mavae atu sa i ai le sootaga ma le Ofisa o le Initeria, ae o se nofoaiga muamua lenei ua sili atu ona latalata lo latou sootaga ma le Initeria i soo se taimi, e le gata o le fetufaa’i i tulaga o tupe mo atina’e, ae fa’apena fo’i i fa’aiuga fai mo le manuia o tagata, o le mafua’aga fo’i lena ua naunau ai le Initeria e tu’u mai lona tauau e fesoasoani ai i le fa’atupeina o le tele o atina’e i Amerika Samoa”, o le saunoaga lea a Lydia.

 

Na taua e le susuga ia Alfonzo P. Galea’i, o ia lea o lo o fa’auluulu i ai le Ofisa lea o lo o fa’asoasoaina vaega tupe fesoasoani mai le feterale e fa’apea, o vaega tupe uma lea ua fa’amatu’u mai mo Amerika Samoa i lenei 3 ma le afa tausaga ua mavae atu, e tasi lava le autu na mafua ai ona fa’amatu’u mai e le malo tele, o le naunau lea e fausia ai atina’e lelei mo le atunu’u.

 

Mo le galuega o le aveeseina mai lea o tane suau’u i lona nofoaga tuai o lo o i ai i le malae va’alele, ua fa’amoemoe o le vaiaso fou e amataina ai lea galuega, lea ua fa’amoemoe e 10 masina le umi e fa’atautaia ai.

 

“O vaega uma mo lenei galuega tele a le malo ua mae’a ona fa’atulaga ma fa’amautu, pau le agaga o le malo, ia aua ne’i i ai ni isi suiga e ono avea ma auala e tuai ai le galuega, ae o le galuega ua fa’amoemoe e tatau ona mae’a i le masina o Iulai 2017”, o le saunoaga lea a Galea’i.

 

O le mae’a ai ona aveese mai o tane suau’u mai le nofoaga tuai o lo o i ai i le malae va’alele i Tafuna i le taimi nei, ona sosoo ai loa lea ma le galuega mo le fa’alauteleina o le vaega e paka ai ta’avale, ma fa’aauau atu ai lava i le toe fa’aleleia o isi vaega o le malaeva’alele, lea ua tele tausaga o tau fuafua mai.

 

O  ni isi o galuega ua amata ona fa’atinoina i le taimi nei i le malaeva’alele i Tafuna, e aofia ai le toe fa’aleleia o moli i luga o le ala sese’e o va’alele, atoa ai ma le fa’aleleia atili o isi vaega i totonu o le malae va’alele.

 

O le vaiaso na te’a nei na pasia ai e le Fono Faitulafono se tulafono e fa’aagaga ai le vaega tupe e $2 miliona, e avea ma tupe a le malo o Amerika Samoa e fa’afetaui ai tupe fesoasoani a le malo tele mo Amerika Samoa.