TALA MAI SAMOA
SAMOA
FINAGALO SE LOIA SAMOA INA IA FA’AMAVAE LE PERESETENE O LE SOSAIETE O LOIA MAI LONA TOFIGA
Ua i luma o le Sosaiete o Tulafono a Samoa, ia se talosaga mai i le Afioga ia Papalii John Tamalelagi, o le Pulesili o le Minisita o Faamasinoga, ina ia fa’amavae pe tula’i ‘ese le tamaitai o Fiona Ey, lea o lo’o avea nei ma Peresetene o le Sosaiete o Tulafono a Samoa (SLS), mai lona tofiga faaleperesetene.
O se tasi nei o mataupu sa aofia i se fa’aaliga fa’alauaitele, mai i totino o le Sosaiete, e pei ona sa fa’asalalauina i le aso Lulu (i Samoa), Oketopa 1, 2025, e faatatau i tiute o Minisita ma Aiaiga o le Tulafono.
I se tusi na fa’ao’oina atu i le Peresetene ma totino o le Sosaiete o Tulafono a Samoa, sa ta’ua ai e Papalii ia sona popolega ma le agaga faanoanoa, i le avea ai o ia ma se tasi o totino o le Sosaiete. Ona o se tusi ua o’o atu i le afioga i le Palemia o Samoa, o lo’o Saini ai le Sosaiete atoa, ua fesiligia ai ni mataupu, e faatatau i tiute ma tofiga a le palemia.
Sa fa’aalia e Papalii lona tete’e malosi i lea gaioiga, ma i sona talitonuga, ua le talafeagai lea tulaga, ma e le’i fa’atagaina ae o se fa’aaoga sese o le tofiga i totonu o le Sosaiete.
Sa toe faamanino e Papalii e faapea, sa leai se aia tatau e faia ai lea tusi, i lalo o le igoa o le Sosaiete o le Tulafono, e aunoa ma le fa’afeso’ota’iina o totino o le Sosaiete. Ma ua ta’ua e Papalii lea gaioiga, o se tulaga le faaTemokarasi.
I le avea ai o ia ma se totino o le Sosaiete, ua fa’aalia e Papalii, lona fa’ao’oina atu o se tusi aloaia e tu’u’esea ai lona tagata ma fa’aupuga atoa ma le le taumafaiga a lea tusi, sa aveina i le afioga i le Palemia. O lea tusi, e pei ona sa fa’aalia e Papalii, e le aofia ai ona manatu, ma nisi e toatele o le Sosaiete.
Ma ua ta’ua e Papalii le le taliaina o le fa’aaoga sese o tofiga, ma o lea sa ia u’una’aia I le fa’amavae vave o Fiona Ey, lea o lo’o avea nei ma Peresetene o le Sosaiete, mai lona tofiga.
TOE TOLOPO LE LAUINA O SE FAASALAGA ONA O LE ‘ESE’ESE O FAAMAUMAUGA A LEOLEO MA LE OFISA NOFO VA’AVA’AIA
O le ‘ese’esega i fa’amaumauga a le Ofisa a Leoleo ma le Ofisa Nofo Va’ava’aia, ua toe tolopoina ai le lauina o se fa’asalaga. O le lua a’i lea o faamasinoga, ua toe tolopoina le lauina o le fa’asalaga, i le lua vaiaso ua tuanai atu.
Ina ua va’aia e le Afioga i le faamasino ia Nelson, ia le ‘ese’esega o faamauga, o tala’aga o le olaga solitulafono a le na molia, i le va o le Ofisa a Leoleo ma le Ofisa Nofo Va’ava’aia, sa faapea ona ia toe tolopoina ai le lauina o le fa’asalaga a le na molia.
E tusa ai ma fa’amaumauga a leoleo, na mua’i tu’ua’ia le na molia, i soligatulafono, i le tausaga e 2014. Ae peitai, i fa’amaumauga a le Ofisa Nofo Va’ava’aia, o fa’amaumauga mo le na molia, sa amata mai i le tausaga 2009.
E tusa ai ma le molimau a le sui o le Ofisa Nofo Va’ava’aia, ia Hazel Devoe, o a latou fa’amaumauga, o lo’o ta’ua ai le ulua’i moliaga, o le na molia, i le 2009 ma sa ta’usalaina ai o ia i ona moliaga, ma fa’anofo va’ava’aia ai mo sina taimi.
Sa fesiligia e le alii faamasino le mafua’aga ua ‘ese’ese ai faamaumauga a leoleo ma le Ofisa Nofo Vaavaaia ma sa ia fa’ailoa atu i itu e lua, ua fa’amaumauina e le faamasinoga, le tele o mataupu ua o’o atu i luma o le faamasinoga, e iai lava le eseesega i ripoti mai i le ofisa a leoleo ma le ofisa Nofo Vaavaaia.
Ae ina ua tali atu Devoe e tusa ai ma a latou fa’amaumauga, na toe fesili le alii faamasino, pe ua sili atu faamaumauga a le ofisa Nofo Vaavaaia, i lo le ofisa a leoleo. Sa le’i tali Devoe.
O lea sa faatonuina ai e le alii faamasino ia le na molia, ina ia faitauina le ripoti mai i le Ofisa Nofo Vaavaai, ma Iloilo faamaumauga mai i le ofisa a leoleo.
O le vaiaso ua tuanai, sa tolopoina ai foi e le Afioga i le Faamsino Leiataualesa Daryl Clarke, ia le lauina o se faasalaga, ona o le mataupu lava lenei e tasi, i le va o faamaumauga a leoleo ma le ofisa Nofo Vaavaaia.

