POU TIUTE A LEOLEO
Pago Pago - AMERIKA SAMOA
TALOSAGA LE PAGOTA E FA’AFO’I O IA I LONA AIGA PO O LONA ATUNU’U
Ina ua ave fa’apagotaina e leoleo ia le susuga ia Charles Spitzenberg, ona o tu’ua’iga i le fa’atupu vevesi i totonu o le nu’u, ae talosaga le na molia, e fia ave o ia i lona aiga, pe toe fa’afo’i i lona atunu’u.
O Spitzenberg, o se tagatanu’u o Samoa Tutoatasi.
O le 7:54 i le po o Novema 3, 2025, e pei ona ta’ua i se ripoti na o’o atu i le Faamasinoga Fa’aleitumalo, na o’o atu ai se vala’au i le Ofisa a Leoleo i Tafuna, mai i le afio’aga o Aoloau, ona o se alii o lo’o save’uina le filemu i totonu o le nu’u.
Sa ta’ua e le na valaau atu i le ofisa a leoleo, le ‘e’e ma le palauvale o le na molia, i luma o lona fale.
Ina ua taunu’u leoleo i le nofoaga sa tupu ai le faalavelave, sa fa’asino iai e le na valaau mai i le ofisa a leoleo, ia le na molia, o lo’o fealua’i e aunoa ma se ofutino ma ni se’evae, i luma o le fale a le na vala’au mai i le ofisa a leoleo.
Ina o tu’uina le na molia, i totonu o le taavale a leoleo, sa lagonaina e leoleo ia le malosi o le manogi pia o le alii, faapea ma le tautala fa’atosotosololoa, atoa ai ma lona tau pa’u, pe a savali.
Sa fa’atalanoaina e leoleo ia le na valaau atu i le ofisa a leoleo, i le nofoaga na tupu ai le faalavelave, ma sa ia faamatalaina le ‘e’e ma le palauvale o le na molia, i luma o lona fale. Ma e le o se taimi muamua lea ua faia ai e le na molia, ia lea tulaga.
Sa ta’ua foi e le na valaau i leoleo, o le po o le aso Toonai, na fai ai tuliga a Spitzenberg, ma lona to’alua, ona alu atu lea i le ‘e’e ma palauvale i luma o le latou fale. Ma sa ta’ua foi e le molimau e faapea, o lo’o fa’amautu nei ia Spitzenberg, i le fale a lona Aunty, ae e na te le iloa lona suafa.
E to’alua nisi molimau sa faatalanoaina e leoleo i le nofoaga na tupu ai le faalavelave. Ma sa faamatala e le tasi o molimau, ia lona lagonaina o se tagata o ‘e’e ma palauvale mai i le latou fale, a’o ia agai atu i le faleoloa. Ma na fa’amaonia e leisi molimau ia lea faamatalaga.
Na molia ia Charles Spitzenberg, i le moliaga o le Faatupu Vevesi i nofoaga lautele – O se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e $500.00; po o faasalaga uma e lua.
E $500 se vaegatupe na fa’atulagaina e le faamasinoga, e mafai ona totogi e le na molia, e tatalaina ai o ia i tua mai i le falepuipui, a’o fa’agasolo lona faamasinoga.
AMATA FAAMASINOGA I SAMOA TUTO’ATASI O I LATOU NA SAISAIA SE TINA I SE POU AE SELE LONA LAUULU
I ripoti sa maua mai i le vaega fa’asalalau a le Samoa Global, ua ta’ua ai le tutula’i i luma o le Faamasinoga i Samoa, i le aso Gafua na se’i mavae atu, ia ni alii ma tina e to’aono, lea ua molia i lo latou saisaia o se tina i se pou u’amea ma sele lona lauulu.
O se ata vitio fa’amomoi loto na salalau i luga o upega tafa’ilagi, i se vaitaimi ua tuana’i, lea na va’aia ai le saisaitia o le tina i le pou u’amea, a’o sauaina o ia e tagata o le aiga a lona to’alua.
Ma sa va’aia ai se tasi o ia sasaina lea tina, i se la’au ae o lo’o saisai e leisi i le pou, i se maea.
A’o le taimi lea o lo’o tagi ma ‘ai’oi le tina na a’afia, ae o lo’o va’aia se tina matua, o ia seleina lona ulu i se seleulu ma fai iai “Aua e ke migoi” ma “E oki lou lima?”, a’o taumafai le tina na sauaina, e pupuni lona ulu, i ona lima.
O lea ata vitio, sa pu’eina lava e i latou na sauaina le tina ma fa’asalalau i luga o upega tafailagi, faatasi ai ma tu’uaiga i le le fa’amaoni o le tina na a’afia, na mafua ai ona o latou faia lea tulaga.
Ma e pei ona sa ta’ua i se ripoti a le Samoa Global i le taimi na tupu ai le faalavelave, sa ta’ua e leoleo, o i latou ua tu’ua’ia i lenei fa’alavelave, o tagata o le aiga a le susuga ia Tagaloasa Filipaina, lea ua maliu ma sa ave’esea le tina na a’afia, mai i lona aiga i Vaitele-Fou, ma aveina atu i Faleatiu, lea na taofia ai o ia ma sauaina ai.
I le tolaulauina e le Faamasinoga o suafa o i latou ua molia i lenei fa’alavelave, i le aso Gafua, e to’afa ni tamaitai/tina, ae to’alua ni alii. O tamaitai/tina, ua aofia ai Luulau Faisauvale, 61 tausaga; Malaea Tanu, 21 tausaga; Pau Kaio, 26 tausaga; ma Luulau Lealofi Palau Faisauvale, e 39 tausaga. O i latou e mai i le afioaga o Faleatiu.
O alii ua molia, e aofia ai Kaio Kaio, e 32 tausaga, ma Talimalama Taualai, e 31 tausaga.
Sa te’ena uma e i latou o latou moliaga, na aofia ai le ave fa’amalosi o se tagata, taulimaina o upega malolosi, fa’ao’o o ni manu’a tuga i se tagata faapea ai ma le fa’ao’olima.
Ua mae’a ona totogia e i latou ia vaegatupe sa fa’atonuina e le faamasinoga, e mafai ona tatalaina ai i latou mai i le falepuipui, a’o fa’agasolo a latou faamasinoga.

