Ads by Google Ads by Google

POU TIUTE A LEOLEO


[ata: foa'i]

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

VALA’AU E SE TINA IA LEOLEO INA UA FASI E LANA TAMA TAMA IA LONA TO’ALUA MA LONA ATALI’I

O le afiafi o Tesema 26, 2024, na fa’afeso’ota’i ai e se tina ia le Ofisa a Leoleo i Tafuna, e ripotia iai sana tama tama, lea na molia i lona fa’ao’olima i lona to’alua ma lona atalii e 14 tausaga le matua.

Ua ta’ua i faamaumauga a le faamasinoga, le sola o le ua molia ma ave lona to’alua, ae o se taimi mulimuli ane, na molia ai o ia.

(Ua le lomia e le Samoa News ia suafa o i latou na a’afia i lenei mataupu, aua le puipuiga o le to’alua o le na molia ma lo la alo.)

E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, ina ua o’o atu leoleo i le fale a matua a le na molia, sa molimauina le manu’a o le gutu o le atalii 14 tausaga.  Ma na fa’atalanoaina e leoleo ia le tina o le na molia faapea ai ma le atalii talavou.

Sa fa’amatala e le atalii talavou, na ia lagonaina le tau upu a ona matua i totonu o le la potu.  Ma ina ua tu’i e lona tama ia le gutu o lona tina, sa ia alu loa i totonu o le potu e taumafai e taofiofi lona tama.  Ae u’uina e lona tama se fagu fa’amanogi ma tu’i fa’alua ai lona (atalii) gutu.  O iina na ulufale atu ai loa le tina a le na molia ma ‘e’e i lana tama.

E tusa ai ma le fa’amatalaga a le tina na valaau i le ofisa a leoleo, sa ia lagonaina le valaau mai a le to’alua a lana tama, mo le fia maua o se fesoasoani.  Ma na ia (tina a le na molia) savali atu ma tatala le faitoto’a o le potu ma ‘e’e i lana tama, e soia.  Ae savali mai i fafo lana tama ma toso mai ma lona to’alua.

Ma na fa’apea ona alu ese atu le na molia mai i le fale, ma toso fa’amalosi atu ai ma lona to’alua.  O iina na valaau ai loa le tina i le ofisa a leoleo.

Na taumafai leoleo e sili ia le na molia ma lona to’alua ae peitai sa le’i mauaina i la’ua.  Ae na fa’asino iai e le tina ia le nofoaga e masani ona eva ai le na molia.  Sa faatonuina e leoleo ia le aiga ina ia toe valaau atu le ofisa a leoleo, pe afai ae toe fo’i ifo i le fale ia le na molia.

O moliaga na tu’ua’ia ai le na molia, na aofia ai le Faatupu Vevesi i totonu o aiga, o se vaega ‘C’ i solitulafono mama e mafai ona nofosala ai i le falepuipui mo le ono masina, po o se sala tupe e $500; po o faasalaga uma e lua.

O faitauga e 2 o le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu, o se vaega ‘A’ i solitulafono mama, ae o lona fa’asalaga e si’i i fa’asalaga o solitulafono i le vaega ‘D’ i solitulafono mamafa, lea e mafai ona nofosala ai i le falepuipui mo le lima tausaga, po o se sala tupe e $5,000; po o faasalaga uma e lua.

Ma le moliaga mulimuli o le Taofiofi o se tagata fa’asolitulafono, o se vaega ‘C’ i solitulafono mamafa, ae mafai ona sala i faasalaga o se vaega ‘B’ i solitulafono mamafa, o le nofosala i le falepuipui i le va o le lima ma le sefululima tausaga, po o se sala tupe; po o fa’asalaga uma e lua.

E leai se tupe na fa’atulagaina e tatalaina ai le na molia mai i le falepuipui, e faatalitali ai lona faamasinoga.

MOLIA SE ALII 22 TAUSAGA I LONA OSOFA’IA O NI TAMALOLOA SE TO’ALUA MA SE FAGU

E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, o le 10:53 i le po o Tesema 26, na o’o atu ai ni tamaloloa se to’alua i le Ofisa a Leoleo i Fagatogo ma fa’aulu se la tagi e faasaga i le susuga ia Xavier Wright, i le osofa’ia o i la’ua ma se fagu mata’eta’e.

Na fa’amatala e se tasi o nei tamaloloa, a’o fai se latou evaga i tua o le fale a le Tedi i Fagatogo, na alu atu le ua molia, e le gata ina fa’asuaava ae leai sona mitiafu, ma lu’i latou e latou te fufusu.  Na amata foi ona palauvale atu le na molia ia i latou.

Sa ta’ua e le na a’afia lo latou savavali ese ae mulimuli atu lava na molia ma ‘e’e ma palauvale atu ia latou.

Ma na o’o lava ina u’u mai e le ua molia se fagu mata’eta’e ma tu’i ai le itu taumatau o le foliga o se tasi o la’ua na a’afia ma liliu mai i le ta ai le mata o leisi tamaloa.  Ina ua pa’u’u nei alii i lalo, sa oso atu le ua molia ma tatu’i ma ta kiki i la’ua.

O moliaga ua molia ai Wright, o le Faatupu Vevesi i Nofoaga Lautele ma faitauga e lua o le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu.

O le moliaga o le fa’ao’olima, o se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui i masina e ono, po o se sala tupe e $500; po o faasalaga uma e lua.

O moliaga o le Fa’ao’olima, o se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui i le o’o atu i le tasi tausaga, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.

E $3,000 se vaegatupe na fa’atulagaina e mafai ona tatalaina ai Wright mai i le falepuipui, e fa’atalitali ai lona faamasinoga.