Ads by Google Ads by Google

Tala otooto mai le Fa’amasinoga

ausage@samoanews.com

ASKA FALEALI’I LAULU

 

Ua taoto atu nei i se fa’aiuga a le fa’amasinoga maualuga le talosaga na fa’aulu e le loia a le ali’i o Aska Faleali’i Laulu i le vaiaso na te’a nei, mo se poloaiga a le fa’amasinoga e fa’ataga ai Laulu ona tatala i tua e faigaluega ina ia maua ai se tupe e tausi ai lona aiga a o tuli ai pea lana fa’asalaga.

 

E le gata ua taoto atu i se fa’aiuga a le fa’amasinoga lenei talosaga, ae na saunoa fo’i le afioga i le ali’i fa’amasino sili ia Michael Kruse le taua tele o le saogalemu o le na a’afia i le solitulafono e pei ona ta’usala ai Laulu, o le tama’ita’i lea sa avea ma ana paaga poo le Tina a lona atali’i.

 

Na taua e le loia a Laulu ia Michael White e faapea, e ui i le matuia o le solitulafono e pei ona ta’usala ai le ua molia, ae taua tele se poloaiga a le fa’amasinoga e tatala ai o ia i tua e faigaluega, ina ia mafai ai ona maua se tupe e totogi ai lana sala ma fesoasoani ai i le tausiga o lona aiga.

 

Na taua atili e White le salamo moni o Laulu e tusa ai o lana solitulafono ua mafua ai ona taofia o ia i le toese, ma ua ia a’oa’oina fo’i se lesona taua mo lona lumana’i a o taofia ai o ia i le toese i Tafuna.

 

Na lagolagoina e le loia a le malo ia Gerald Murphy le talosaga mo se avanoa e tatala ai Laulu i tua e faigaluega, pau tulaga sa ia fa’ailoa i le fa’amasinoga o lo o popole i ai le malo, o le saogalemu o le sa a’afia i le solitulafono e pei ona fa’asala ai le ua molia i le toese.

 

Na toe fa’amatala atoa e le loia a le malo i luma o le fa’amasinoga le fa’alavelave atoa na tula’i mai, lea na mafua ai ona molia ma ta’usala Laulu i le fa’amasinoga, ina ua ia faia uiga mataga i le Tina o lona atali’i, poo le tama’ita’i sa avea ma ana paaga, ina ua musu o ia e talia lona mana’o mo se mafutaga fa’aleulugali’i, na mafua ai loa ona ia faia uiga mataga e aofia ai ma lona fa’ao’olima ia te ia.

 

Na taua atili e Murphy e fa’apea, o le tulaga matuia o le fa’alavelave e pei ona tula’i mai, e le gata na a’afia ai le Tina o le atali’i a le ua molia, ae na a’afia ai fo’i ma lona tuafafine ina ua oso atu lona tuafafine e fesoasoani, ae fa’ao’olima ai o ia ma manu’a ai lona tuafafine i ni manu’aga laiti.

 

Saunoa Kruse e fa’apea, pau le tulaga e fia silasila i ai le fa’amasinoga, o se fa’amaoniga e ta’u mai ai ua maua se galuega tumau e galue ai le tagata o lo o tuli lana fa’asalaga ma fa’anofovaavaaia fo’i.

 

TALIA LE TALOSAGA A SAMUEL WRIGHT

 

Ua talia e le fa’amasinoga maualuga i le vaiaso na te’a nei se talosaga na fa’aulu e le loia o lo o tula’i mo le ali’i pagota o Samuel Wright, mo se poloaiga a le fa’amasinoga e fa’ataga ai le fa’aauau o le talosaga a le ua molia e aunoa ma lona totogiina o se tupe mo le totogi o loia ma le fa’amasinoga.

 

O le aso Faraile na te’a nei na valaau ai luma o le fa’amasinoga maualuga le mataupu i le va o Wright ma le malo o Amerika Samoa, ina ua finagalo le ua molia e apili le fa’aiuga ua faia fa’asaga ia te ia, a ia fa’atulagaina i lalo o le vaega lea e fa’aagafua ai le totogi e le ua molia o le tau mo le fa’amasinoga (motion to proceed on appeal in forma pauperis).

 

E pei ona taua i le ulua’i taimi na tolaulauina ai le talosaga a Wright i le amataga o le tausaga nei, o lo o apili e le ua molia le fa’aiuga a le fa’amasinoga fa’asaga ia te ia, lea ua mafua ai ona ia tuliina le fa’asalaga fa’a falepuipui e 15 tausaga i le toese i Tafuna, ina ua ta’usala o ia i le moliaga mamafa o le faomea i le tulaga lua.

 

O lo o ia finau fo’i ina ia toe faia se isi ana fa’amasinoga fou, ina ia maua ai le avanoa o le vaega iloilo iuga latou te fa’afofogaina ai ni isi o fa’amatalaga fou lea ua mafai ona maua e lana itu.

 

O Wright na ta’usala fa’atasi ma ni isi ali’i se to’alua i le fa’alavelave lea na latou osofaia ai le faleoloa o le Gold Gonda i Faga’alu i le po o le aso 1 Me 2014 ma le fa’amoemoe e fao fa’amalosi ese ai meatotino mai totonu o le faleoloa. I mau fa’amaonia sa tu’uina atu e le malo i luma o le vaega iloilo iuga, sa taua ai le fa’alala e Wright o se fana i le fa’atauoloa i le po na tula’i mai ai le fa’alavelave, ae fao fa’amalosi se tama’i pusa sa i ai se tinoitupe i totonu, lea na maua ane e na o le $300 le tupe sa fao fa’amalosi.

 

DAVID FO’A

 

O le aso Faraile na te’a nei na toe faila ai e le malo sa latou tagi fou fa’asaga ia David Fo’a, ina ua teena e le fa’amasinoga maualuga se maliliega sa latou sainia ma le ua molia i le masina na te’a nei ma le fa’amoemoe e fa’amuta ai taualumaga o lenei mataupu.

 

O le aso Faraile na te’a nei na fa’atulaga e toe fofogaina ai le isi maliliega fou ua mae’a ona sainia e le malo ma le ali’i o Fo’a, i le mae’a ai lea ona teena e le fa’amasinoga o le ulua’i maliliega na sainia i le masina o Aperila na te’a nei, ae ina ua valaau le mataupu a Fo’a, na fa’ailoa ai e le loia a le malo ia Bob Pickett, le mae’a lea ona toe faila e le malo o la latou tagi fou fa’asaga ia Fo’a.

 

E pei ona taua i tuutuuga o le maliliega a le malo ma Fo’a na sainia lea na teena e le fa’amasinoga maualuga, na manatu ai le malo e tali ioe Fo’a i le moliaga o le talepe fale i le tulaga lua, ae solofua le isi moliaga o loo totoe ai i le tagi sa latou fa’aulu.

 

E pei ona taua i se vaega o le maliliega e fa’apea, ua malie le malo latou te le failaina le tagi fa’asaga ia Fo’a, e mafua mai i le isi mataupu tau talepe fale lea fo’i o lo o tu’uaia ai o ia sa ia fa’atinoina.

 

O le tagi fou lea ua faila fa’asaga ia Fo’a, e le gata o loo molia ai o ia i moliaga o le talepe fale i le tulaga lua, e mafua mai i le fale o le aiga lea o lo o tu’uaia o ia sa la osofaia ma se tasi tagata, ae o loo tu’uaia fo’i o ia i le moliaga o le talepe fale i le tulaga lua ma le gaoi, e mafua mai i le fa’alavelave lea o lo o tu’uaia o ia na ia osofaia ai fo’i le fale o le isi aiga.

 

O lo o taofia pea Fo’a i le toese i Tafuna i le taimi nei e fa’aauau ai taualumaga o lana mataupu fou lea ua i luma nei o le fa’amasinoga fa’aitumalo.