Ads by Google Ads by Google

Tala otooto Fono Faitulafono


[ata: archive]
ausage@samoanews.com

VALAAULIA FAIPULE LUTENA KOVANA MOLIMAU I LE LATOU ILOILOGA

 

O le itula e 8:30 i le taeao nei lea ua fa’amoemoe e molimau ai le afioga i le ali’i lutena kovana o le malo ia Lemanu Palepoi Sialeaga Mauga, i luma o le Komiti o Mataupu Tau Tulafono ma Femalagaaiga a le maota o sui, mo le fa’amaninoina o le mataupu e fa’atatau i se tulafono taufa’aofi ua mae’a ona fa’aulu i luma o le maota o sui.

 

O le afioga i le ta’ita’i komiti ia Toeaina Faufano Autele o le a fa’atautaia le iloiloga, o ia fo’i lea e to’atolu i ai faipule sa fa’aulufaleina lenei tulafono, lea e aofia ai le afioga ia Vailiuama S. Leasiolagi ma le afioga ia Vui Florence Saulo.

 

O le agaga o le tulafono, o le poloaina lea o le Failautusi a Amerika Samoa, ina ia fa’ataunu’uina se suega mo le ta’itolu masina mo le lautele o le atunu’u, e mafai ai ona agava’a i latou e avea ma se tasi e mafai ona fa’amaonia aloaia ni fa’amaumauga fa’alaua’itele.

 

O le afioga i le Lutene Kovana a le malo, o ia lea o le Failautusi mo Amerika Samoa e pei ona manino i totonu o le tulafono, lea la e pei ona tula’i mai ai le afioga a Lemanu i lenei vaitau.

 

O le galuega fa’aopoopo a le Failautusi e pei ona manino i le agaga o le tulafono, e le gata ia fa’ataunu’uina suega mo tagata e fia avea ma e Fa’amaonia ni fa’amaumauga fa’alaua’itele mo le ta’i 3 masina, ae o le Failautusi fo’i na faia fa’asalalauga e fa’ailoa fa’alaua’itele ai i tagata o le atunu’u e fia talosaga tuutuuga uma o le suega ma isi fa’amatalaga fa’aopoopo e aofia ai ma talosaga.

 

PILI FA’AMAONIA KOMITI FA’AFOE TOFIGA PERESETENE FALETUPE

 

Ua taoto nei i luma o le maota maualuga a le Senate se tulafono tau fa’aofi na fa’aulufale e le afioga i le ali’i Senatoa ia Tuaolo M. Fruean, mo se tulafono e suia ai le tulafono e fa’ataga ai le peresetene o le Faletupe o Atina’e o Amerika Samoa ona tofia e le afioga i le ali’i Kovana ma fa’amaonia e le Komiti Fa’afoe o le Faletupe.

 

O le tulafono o loo i ai i le taimi nei, o le Kovana na te tofia le Peresetene o le Faletupe o Atina’e a Amerika Samoa (DBAS), i lalo o le fa’amaoniga ma le fautuaga a le Komiti Fa’afoe o le Faletupe o Atina’e, ona tu’uina atu loa lea o lea tofiga e fa’amaonia mai e le Senate, peita’i o le suiga lea ua fuafuaina i le tulafono lea ua taoto i luma o le maota maualuga, e le toe aumaia le Peresetene o le Faletupe o Atina’e e fa’amaonia atu e le Senate, ae o le a tofia lava e le Kovana ma fa’amaonia e le Komiti Fa’afoe a le Faletupe lea tofiga taua.

 

E pei ona taua i le otootoga o lenei tulafono taufa’aofi, o le Faletupe o Atina’e a le atunu’u ua taoto atu i ai le fatuaiga o le fa’atulaga lea o nonogatupe e fesoasoani ai i le atina’eina o pisinisi fa’apea ai aiga i le atunu’u, ma mafai ai ona faatupu le tamaoaiga o le malo ma le atunu’u atoa.

 

O le tofiaina e le Kovana o le peresetene o le Faletupe, ua atagia mai ai le tu’uina atu e le Kovana o lana fa’amanuiaga atoa ai ma lona fa’atuatuaga i le Komiti Fa’afoe, e galulue fa’atasi ma le peresetene i vaega eseese e manuia ai le tautua a le Faletupe mo le atunu’u.

 

Afai fo’i e lelei ona pulea le fa’asoasoaina o galuega a le Faletupe o Atina’e, o le a le pine le tulaga lelei ma le manuia o le tamaoaiga o tagata, pisinisi ma le malo.

 

O le itula e 9 i le taeao nei ua fa’amoemoe e fa’ataunu’uina ai le iloiloga a le Komiti o le Sailiga o le tamaoaiga o le malo a le maota maualuga, lea o loo ta’ita’ifono ai le afioga i le ali’i Senatoa ia Galea’i M. Tu’ufuli, mo le iloiloina o lenei tulafono taua.

 

O le molimau mo lenei iloiloga a le senate e aofia ai le loia sili a le malo o Amerika Samoa.

 

TULAFONO FA’AMALOSIA ATILI GALUEGA FA’ATINO FALETUPE FA’ATERITORI

 

O le naunau ina ia fa’amalosia atili tiute tauave a le Faletupe Fa’ateritori a Amerika Samoa (TBAS), o le agaga autu lea o se tulafono ua taoto i luma o le maota maualuga i le vaiaso nei, mai le faigamalo,  ina ia mafai ona tu’u atu i le Faletupe a le atunu’u le malosi latou te fa’atinoina ai auaunaga fa’atausimavaega, ina ia mafai ai ona maua mai isi alagatupe e lagolago atili ai i le tautua a le faletupe ua i ai. I le masina ua te’a na fa’aulu ai le pili lava lea i le maota o sui.

 

E pei ona manino i le tino o le tulafono, e le o mafai e le TBAS i le taimi nei ona fa’atinoina le tautua o le avea ma tausimavaega, ona e le o tu’uina atu i ai lea malosi, ae afai e tu’u atu i le faletupe lenei malosi e avea ma ana auauna fa’aopoopo, o le a mafai ai loa ona fa’atinoina isi tautua taua e le o mafai ona maua i le taimi nei.

 

O le isi itu e taua ai le tu’uina atu i le faletupe o lenei malosi, e mafai ai loa ona fai ma sui o tagata i mataupu tau i le puleaina o meatotino, fai ma sui e vaaia esetete tausi, poo le fai fo’i ma sui i le inivesiina atu o  tupe mo pone ma isi lava auala e inivesi ai tupe mai maketi tetele, mo le fa’amoemoe e maua mai ai isi alagatupe fa’aopoopo.

 

Afai ae pasia e le Fono Faitulafono lenei tulafono ma pasia loa e le afioga i le ali’i kovana, o le a mafai loa ona fa’atinoina e le Faletupe tautua fa’aopoopo e pei ona taua, e pei o le faia o fefa’atauaiga fa’apisinisi i tulaga tau tausimavaega, fa’agaioia ma fa’atino galuega uma e fa’ataga ai ma fa’amalosia ai le avea o le faletupe ma tausimavaega i lalo o tulafono a Amerika Samoa.