LAPISI LOLO RIPOTI SAMOA NEWS FA’ATATAU ‘DRAFT REPORT’ ASESRO
LOLO: O TUSITUSIGA A LE NUSIPEPA O LO’O FA’ATATAU IA TE A’U
E le gata na lapisi e le tofa Lolo Matalasi Moliga tusitusiga na faasalalau e le Samoa News i le vaiaso na te’a nei, e faatatau i le ‘draft report’ a le Ofisa o le American Samoa Economy Stimulus and Recovery Office (ASESRO), ma ia taua ai tusitusiga nei o lapisi, ae sa ia taua foi i lona talitonuga, e foliga mai e le’i lelei ona a’oa’oina i latou sa tusia lenei ripoti, aemaise ai o nei tusitusiga o loo faatatau ia te ia ae le o le Faletupe.
“O tusitusiga na aumai e le Samoa News, e ‘belong’ i le lapisi o loo i tafatafa o le Samoa News, poo le lapisi foi i Futiga, o tuuaiga uma na aumai i le pepa e leai ni faavae,” o le saunoaga lea a Lolo.
Ae na saunoa le alii Peresetene o le Senate ia Gaoteote Palaie Tofau e faapea, “e le atugalu le tofa saili a le maota maualuga i ni ripoti e le atoatoa, aua o le upu a le atunuu tulou, a uma ona ai le gutu tulou, ona toe tautala lea tulou, a le ‘ai fo’i, e tautala lava le gutu se’i tulou.”
Na faaigoa e Gaoteote le ‘draft report’ a le ASESRO lea na lomia se vaega i luga o le Samoa News i le lua vaiaso talu ai, “o ripoti e le atoatoa, o le pola foi e motu i tua.”
Talu mai le taimi na faasalalau ai e le Samoa News i le gagana faaperetania atoa ai ma le gagana Samoa nisi o vaega o le ‘draft report’ a le ASESRO, e faatatau i nisi o faaletonu o loo tuuaia na tulai mai i le faafoeina e le Faletupe o Atina’e a Amerika Samoa (DBAS) o le polokalame a le feterale e taua o le ‘1602’, o le taeao ananafi na faatoa maua ai le avanoa o le Senate e fesiligia ai le tofa Lolo, lea sa avea ma Peresetene o le Faletupe i le taimi tonu na faatautaia ai lenei polokalame.
O le mataupu na laga e le afioga i le alii Senatoa ia Mauga Tasi Asuega i le vaiaso nei, na tofai ai loa le komiti o Faagaioiga o le malo a le maota maualuga, i lalo o le taitaiga a le tofa Velega Savali Jr mo le faatulagaina o se iloiloga e fesiligia ai lenei mataupu, lea e pei ona i ai le iloiloga sa faia i le aso ananafi.
Na faatumulia luga o le maota fono a le Senate i le mamalu o le atunuu, o nisi foi o i latou o sui o le Faletupe o Atina’e, ao fesiligia e le komiti le tofa Lolo sa avea ma peresetene o le Faletupe, atoa ai ma le Taitaifono o le Komiti Faafoe o le Faletupe ia Malemo Tausaga, faapea ai le susuga Jason Betham, o ia o le sui taitaifono o le komiti, lea foi ua avea ma peresetene le tumau mo le Faletupe i le taimi nei.
Na faamavae le tofa Lolo mai le tofi peresetene ina ua ia faailoa i le atunuu lona faamoemoe e fia tauva mo le tofi Kovana Sili i le faiga palota o loo loma nei, faatasi ai ma le afioga i le alii Senatoa ia Lemanu Sialega Mauga lea ua avea ma ana paga i lenei faamoemoe.
O nisi o mataupu sa fia malamalama i ai le komiti, e le gata i tulafono a le feterale sa faafoe ai le faatautaiga o le polokalame, o ai tonu ituaiga tagata e agavaa i le polokalame, faapea ai ma le faaupuga lea e taua i le ‘draft report’ o le ‘conflict of interest.’
I lana uluai folasaga na taua ai e Lolo e faapea, o tusitusiga na faasalalau i luga o le Samoa News, e le o faatatau i le faletupe o Atina’e ae o loo faatatau ia te ia, ma e tasi lava le mafuaaga, ona o tulaga faapolokiki e pei ona silafia e le atunuu.
Na taua e Lolo lona talitonuina o le saolotoga o loo tuuina atu i tusitala latou te faasalalauina ai mea o loo tutupu mo le silafia e le atunuu, atoa ai ma lona talitonuina o le Samoa News i le tele o taimi ao tautua i le malo, peitai o tusitusiga e pei ona vavao ai le atunuu, e lua lava mafuaaga ua ia talitonu ua mafua ai, atonu e le lelei le aoaoina o tusitala sa tusiaina le ripoti, ma le taumafai e aumai lapisi i le atunuu.
“E tatau ona ‘promote’ i nusipepa faasalalauga ma ripoti sa’o e tatau mo le atunuu, ina ia silafia ai e le atunuu mea moni, ou te fai atu foi ia te outou o loo muimui, o e aumai le tulafono sa faafoe ai le polokalama, ona o se tasi o itu le lelei, ua afaina atu ai ma i latou e le tatau ona afaina,” o le saunoaga lea a Lolo.
“Ou te faamalulu atu i le mamalu o le au tusitala lelei o loo faigaluega i le Samoa News, ae i ai lou talitonuga e le o outou, ae i ai le tagata o loo taumafai e faalauiloa nisi mea i luga o le pepa lea la ua mafua ai ona tutupu faaletonu nei, ae o lea lava tatou te vaai i ai, o latou e ana le pepa o loo faatutu saini i o latou fanua ma luma o latou fale, ae o le saolotoga o le tagata e tatau ona puipui ai le atunuu.”
“E le o le maua o le saolotoga ona taumafai lea e osofai solo tagata ma taumafai e faaleaga tagata, le mafuaaga lena na ou le tali ai ina ua tulai mai tuuaiga nei, na ou musu e tali atu i lapisi tulou, o lapisi e le fetaui mo le nusipepa, ae fetaui i le nofoaga e tiai ai le lapisi i Tafuna.”
Sa ia taua foi e faapea, o le alii kovana sili ia Togiola Tulafono e tatau ona ave i ai le faafetai ma le faamalo, o ia lena sa unaia malosi le polokalame lenei ina ia tino mai.
“E tiga lava ona vevesi le faletupe e tau sii mai i lona nofoaga fou ua i ai nei, ina ua faatoa maea le galulolo, ae unai mai lava le alii kovana e taumafai le polokalame, ma, e oo atu i le taimi na amata ai le polokalame, toe 6 masina o loo totoe ona faamutaina loa lea, o le a le mea na fai, na tuu uma loa isi galuega ae liliu atu le aufaigaluega a le faletupe e taumafai le polokalama.”
Fai mai Lolo, “e ui i galuega lelei sa taumafai i ai tama fanau a le atunuu mo le auina mai o le polokalame lenei i le atunuu, e leai ma se isi o le atunuu poo le nusipepa na faafetai atu e tusa ai o galuega lelei sa faatinoina i le polokalame, lea ua manuia ai le atunuu, ae o le a le mea ua fai, e na o le muimui atu i o, muimui atu i i, ua le iloga se mea e fai ae tatau ona tuu atu le faafetai i alo ma fanau o le atunuu sa faatautaia le polokalame, ina ua mafia ona latou aumaia i totonu se $30 miliona e faagaioi ma toe aumai ai i luga le tamaoaiga o le atunuu i vaitaimi faaletonu.”
CONFLICT OF INTEREST / FETE’ENA’IGA I FA’AIUGA
O se tasi o mataupu sa fia malamalama i ai le komiti, o le faaupuga lea e faapea, ‘conflict of interest’ poo le feteenaiga i faaiuga fai, e pei ona taua i totonu o le draft report a le ASESRO, ona o le tulaga e uiga i tulafono sa faavae ai i luga le polokalame, ma i latou na agavaa i le polokalame.
I tulaga o tulafono sa faafoe ai le polokalame, na faamanino e Lolo e faapea, o le feteenaiga i faaiuga e apalai i le tagata e faia agai i ai se faaiuga, peitai o le polokalame e pei ona fesiligia, ao lei faagasolo le tuuina atu o tusi talosaga i le atunuu, sa fesiligia e le Faletupe le Ofisa o Tupe a le malo tele, pe mafai ona aofia ai i latou o loo galulue i totonu o le Faletupe i le polokalame lenei, pe i ai se feteenaiga i faaiuga fai ona o lea tulaga.
Saunoa Lolo, o le tali na tuuina mai e le Ofisa o Tupe a le malo tele, “e pule lava le sesete ma le komiti faafoe i auala e faafoe ai le latou polokalame,” le mafuaaga lena sa faia ai loa le fautuaga ina ia fau se iugafono, ina ia mafai ai ona agavaa tagata uma i le polokalame, ma o taiala na fausia e le faletupe lea na mafai ai ona agavaa tagata uma i lalo o lenei polokalame.
Na faafetaia e Gaoteote molimau e tusa ai o le latou feiloaiga e uiga i lenei mataupu, peitai i lona talitonuga, e leai se mea o le a lalafo ai fua le Fono e uiga i lenei mataupu, aua e le o se mataupu taua ma aoga, peitai, ua moni ai le upu a le atunuu, “ua lavea fua le maaveave e le fua,” ona o tusitusiga i luga o le nusipepa, ae i ai lona talitonuga e i ai taimi e avea ai “otaota e fai ma mea faatiga ona o loo i ai tagata le malamalama,” aua e eseese foi soifuaga o tagata ma le tulaga o le mataupu e pei ona tulai mai, “ona e tiga o ni mea laiti ae taumafai le tagata e faalapo’a, ae o mea lapopo’a ma lelei ai le atunuu ae taumafai le tagata e soli i vae, e le fiafia i mea lelei na fai e le isi tagata,”
Saunoa le alii Senatoa ia Galeai Tuufuli e faapea, e ofo lona loto i le faaupuga a le taitai o le Ofisa o le ASESRO fai mai o le ‘draft report’ le mea lea ua aumai, ae pe faapefea ona liki mai i tua le ripoti lenei.
A’o lei faatu e Galea’i le mau e faaagafua ai molimau, sa ia fautuaina le komiti ina ia aami le pule o le Ofisa o le ASESRO faatasi ai ma le tagata na tapenaina le ripoti, ina ia fesiligia e uiga i le mea ua tupu, ma se’i maua ai se avanoa o le maota e silasila ai o latou foliga, ae na saunoa le afioga i le alii Senatoa ia Mauga Tasi Asuega, e tatau foi ona aami ma se sui o le nusipepa sei fesiligia e uiga i le mataupu lenei.
Saunoa Galeai, e le tatau ona tutupu mea faapenei i totonu o le malo, aua o ripoti nei e faatatau i tulaga tau tupe a le malo ae liki i tua, e ono mafai ona aafia ai le malo i se taimi o i luma.
“E tatau ona tatou puipui i le malo, afai foi e tatau ona fai se tulafono ina ia faasala ai i se faasalaga mamafa soo se tasi na te faia se mea faapea i le malo i le lumanai, o se mea e tatau ona tatou faia,” o le saunoaga lea a Galeai, faatasi ai ma le isi ana saunoaga, “e tatau ona fesiligia le tagata na saunia le ripoti, pe aisea na ia faia ai lenei mea, ae pe sa iloa foi e le pule o le Ofisa, a le o lea foi, ua tatau ona ta le ulu o le pule ia ala i luga ae aua le moe umi.”
Saunoa Mauga, e le o se taimi muamua lenei ua tulai mai ai ni mataupu e aafia ai nusipepa i le atunuu, ae tatau ona iloa lelei e nusipepa, e moni lava o aia tatau ua tuu atu ia te i latou, e tatau ona malamalama, o le Samoa a laa e faatulou, e tautala e faatulou, a sii foi le lima e faatulou foi, e mafua ia tulaga uma ona o le Samoa e tumu i le ava ma le migao, e iloa foi e le Samoa lona tupuaga.
Ae talitonu lona sui, o mea ua tutupu e le mafai ona toe taofia leaga ua salalau i le nusipepa, e talitonu foi lona sui, “o le lago pe e afaina ai le supo, o le mafa afi e tasi e mu uma ai le fale,” ae lelei le sailiili o le maota i auala e foia ai faafitauli nei.
I le saunoaga a le afioga i le alii Senatoa ia Levu Tulafono Solaita na ia taua ai, e malamalama lelei lona sui i le polokalame lenei, leaga sa galue foi i le faletupe a le malo tele, ma o le polokalame lenei, soo se tagata lava e agavaa ai.
Saunoa Malemo, e le o Lolo e faia toatasiina faaiuga mo talosaga a i latou na faamanuiaina i le polokalame, ae o faaiuga na iloilo e le komiti faafoe ma sui o le faletupe. Na fesili Velega ia Malemo e faapea, “afai la e faaletonu le polokalame, o ai e pau i ai,?” na tali Malemo, “e pau lava i luga o le komiti faafoe.”
O le toe saunoaga mo le iloiloga o le afioga i le alii Senatoa ia Lemanu, ina ua ia fesiligia Malemo e faamalamalama le uiga moni o le upu ‘process’, poo ai tonu e gafa ma le iloiloina o talosaga atoa ai ma le taliaina o talosaga, ae na tali Malemo, “e le pasiaina e Lolo ni talosaga, ae o le komiti a le faletupe latou te iloiloina ma pasia talosaga uma e tuuina atu i le polokalame.”
