Ads by Google Ads by Google

Toe fa’afo’i i Samoa se ali’i na ta’usala i le gaoi


[ata: foa'i]
ausage@samoanews.com

O le ali’i talavou lea na ta’usala e le Fa’amasinoga Maualuga i le moliaga o le gaoi, e mafua mai i le fa’alavelave lea na ia ulufale fa’amalosi ai i totonu o se fale o se aiga ma gaoi se fana, ua poloaina e le fa’amasinoga na te tuua le atunu’u ae toe fo’i atu i Samoa, pe afai ae magalo mai i le toese i Tafuna.

 

O Leisam Sioka, 20 tausaga le matua na ulua’i tu’uaia e le malo i tagi eseese e 2. I le tagi muamua, na tu’uaia ai o ia i moliaga mamafa e 2 o le gaoi ma le talepe fale i le tulaga muamua. Ae i le tagi lona lua, na tu’uaia ai o ia i lona sola ese mai le toese ao taofia ai o ia - o se solitulafono mamafa

 

Ae i lalo o se maliliega na sainia e Sioka ma le malo, na ia malie ai loa e tali ioe i le moliaga o le gaoi, ma solofua ai loa e le fa’amasinoga isi moliaga.

 

I le tali ioe ai o Sioka i le moliaga e pei ona ta’usala ai o ia e le fa’amasinoga, sa ia ta’utino ai e fa’apea, i se taimi o le po o le aso 27 o Mati 2018, na ia ulufale fa’amalosi ai i totonu o se fale o se aiga i Mapusaga Fou.

 

Ina ua ia taunu’u i totonu o le fale, sa ia gaoia ai le tele o meatotino sa i ai e aofia ai ma se fana o le ituaiga o le 22. Na ta’utino atili le ua molia e fa’apea, sa ia fa’atauina atu le fana i se tasi o ana uo, ma ia fa’aaogaina ai loa le tupe na maua mai ai e fa’atau ai a latou pia ma isi ana uo.

 

A o le i maua le avanoa o Sioka e fa’atoese ai i le fa’amasinoga, sa valaau e lana loia ia Michael White lona Tina mo sana molimau. Na taua e le Tina e fa’apea, o Sioka, o se tamaititi e usita’i i totonu o lona aiga, o ia fo’i o le lima taumatau o le aiga.

 

O le tele o taimi, na te taumafai ai lava e a’oa’o Sioka i le ituaiga olaga lelei e tatau ona ola ai, peita’i o le tele o taimi e uma ane lava ua tula’i mai ni fa’aletonu, ona o uo o lo o mafuta atu ai o ia. Na faaiu le molimau a le Tina i lona talosagaina lea o le fa’amasinoga mo se avanoa se’i la toe mafuta ai ma si ana tama, ma fa’aauau i ai lana galuega o le a’oa’oina lea o ia.

 

Na faatoese Sioka i le fa’amasinoga e tusa ai o lana solitulafono, ma ia talosagaina ai se isi avanoa mo ia se’i toe fo’i atu ai e tausi ona matua ma lona aiga, ma fai sona aoga i lona nu’u ma le ekalesia. Sa ia taua i le fa’amasinoga e fa’apea, o aso e 344 na taofia ai o ia i le toese, ua mafai ai ona ia aoaoina se lesona taua, e le o se nofoaga lelei le toese mo ia, e leai fo’i sona lumana’i e maua mai i le soli o le tulafono. Sa ia fa’atoese fo’i i le aiga na a’afia i lana solitulafono.

 

Na talosaga White mo se fa’asalaga faanofovaavaaia, ina ia mafai ai ona toe aoaoina le olaga o Sioka. Na faailoa e White e fa’apea, o lo o talavou lava le olaga o Sioka, e i ai fo’i lona talitonuga, e mafai ona toe suia lona olaga ma avea ai o ia ma tama lelei i le lumana’i.

 

Na talosaga White ina ia aua ne’i toe faaopoopoina se isi taimi e tuli e Sioka i le falepuipui, ae ua lava aso e 344 na taofia ai o ia e fai ma ana fa’asalaga i lenei mataupu.

 

Na talosaga le loia a le malo ia Laura Garvey ina ia faasala Sioka i se fa’asalaga fa’a nofovaavaaia, i lalo o tuutuuga na te tuliina se taimi i le falepuipui, ona o le matuia o le gaioiga sa ia faia.

 

Na faamanatu e Garvey i le fa’amasinoga faamaumauga i solitulafono a Sioka o lo o taoto i le Fa’amasinoga Faaitumalo. O ia faamaumauga o lo o atagia mai ai, o le ua molia o se tagata e i ai le faafitauli i lona olaga, ma o ia fo’i o se talavou e le faalogo i fautuaga a le fa’amasinoga.

 

Saunoa le afioga i le ali’i Fa’amasino ia Fiti Sunia e fa’apea, e atagia mai i faamaumauga a le fa’amasinoga, o Sioka o se tagata e mata’utia, e le saogalemu ai fo’i le atunu’u lautele i ana gaioiga e faia.

 

E mafua lea tulaga ona na saunoa Sunia e fa’apea, i le vaavaai atu i faamaumauga o solitulafono sa ta’usala ai Sioka, e foliga mai e laina tutusa lava ituaiga moliaga nei, o lona alu lea i fale o aiga ma aveese mai a latou meatotino.

 

“Na amata le olaga solitulafono a le ua molia i lona ave faagaoi lea o mea laiti, peita’i o lea ua i’u ane i lona gaoia o se fana. E laki ona e leai se isi solitulafono matuia na tula’i mai ai i tua atu ina ua gaoi e le ua molia le fana, ae i le silasila a le fa’amasinoga, e ono i ai se isi gaioiga e sili atu ona matuia e faia e le ua molia pe afai ae toe aafia o ia i se isi solitulafono i le lumana’i,” o le saunoaga lea a le ali’i Fa’amasino.

 

Sa fia malamalama Sunia i le tulaga o pepa nofomau a le ua molia, ona o lei taua lava i se fa’amatalaga a loia le tulaga lea, peita’i na taua e Garvey lona mauaina lea o se tusitusiga mai le Ofisa o Femalagaaiga, e fa’amaonia ai le mafai lea e Sioka ona nofo pea i le atunu’u seia oo atu i le masina o Iulai o le tausaga nei, ina ia mafai ai ona toe fa’afou lona pepa nofomau.

 

Saunoa Sunia e fa’apea, o lo o manino i le Ripoti a le Ofisa Nofovaavaaia, o le tausaga e 2017 na mae’a ai le aoga o le pepa nofomau a Sioka, ae fia malamalama le fa’amasinoga i le mafua’aga ua mafai ai e le Ofisa o Femalagaaiga ona fa’ataga pea le ua molia e aumau i totonu o le atunu’u seia oo i le masina o Iulai o le tausaga nei.

 

“E tusa ai o faamaumauga ua i luma o le fa’amasinoga, ua matou talitonu ai, o le ua molia o se tagata e lamatia ai le saogalemu o le atunu’u lautele,” o le saunoaga lea a Sunia.

 

“E ui i le talavou o lona olaga, atoa ai ma le avanoa e mafai ai ona toe suia lona olaga solitulafono e avea ma tagata lelei, peita’i o fa’amaumauga i solitulafono ua ta’usala ai o ia, ua atagia mai ai le faigata o le ituaiga olaga o lo o ola ai o ia.”

 

O nisi o tuutuuga o le nofovaavaaia e 7 tausaga a Sioka na tuuina atu e le fa’amasinoga, o lona tuliina lea o masina e 28 i le toese i Tafuna, e faitau ai ma aso e 344 lea ua mae’a ona ia tuliina. Lona uiga, toe 16 masina e tuli e le ua molia i le toese.

 

A mae’a ona tuli le fa’asalaga e 28 masina, ona tuua lea e Sioka o le atunu’u ae toe fo’i atu i Samoa, ma aumau ai mo le umi o lana nofovaavaaia e 7 tausaga.