Ads by Google Ads by Google

Fa’au’uga o fanau a'oga- Suiga i totonu o aiga & olaga masani


[ata: foa'i]

Pago Pago, AMERIKA SAMOA -

I le taimi nei, ua tofusia lava a’oga maualuluga ma latou fuafuaga e mafai ai ona fa’asolo le tapu’ega o ata o latou fanau fa’aiuaso i lenei tausaga. Ua fa’ailoa mai ua amata mai lava i le taeao ona auauai atu le fanau e tapu’e o latou ata, ma o le a matua leai lava se avanoa e mafai ai ona pu’eina se ata atoa o le vasega.

 

O se mea fou lea i le tala fa’asolopito o a’oga ta’itasi uma, ma ua le afaina ai la le vasega o a’oga tumaoti lea e le atoa se ta’ito’a 20 o fanau aoga, ua fa’afaigofie lava lea tulaga mo i latou, aua e mafai ona o fa’atasi i se faletele ma pu’ea ai le latou ata e fuafua i le to’atele o le fanau a’oga.

 

Peita’i i a’oga a le Malo, ua silia ma le to’a selau le aotelega o vasega fa’aiuaso 2020, ua le mafai la ona faia lea tulaga. Peita’i ua mafai ona faia uma teuga a le fanau, ma ua fa’ailoa fo’i i matua le aso e o’o ane ai le fanau ina ia tapu’eina o latou ata, ma faia ai o latou ofu fa’auu sa oka ma le manatu ina ia faia se fa’au’uga tele, e fia maimoaina e tagata uma o aiga ma fa’atasia ai i se fale’aiga mo se tausamiga.

 

O lenei fo’i le vaitau o le a sili atu foi ona faigata i le vasega o fale’aiga aua sa matele ina feololo ai se latou tupe maua mai le to’atele o aiga o le a fa’atasia i a latou pisinisi, peita’i o lo’o i ai pea le avanoa e okaina ai tausamiga a aiga uma mai fale’aiga ina ia fa’ataunuu ai a latou fa’atasiga i o latou fale.

 

Ina ua fa’asolo atu foi i nai fale’aiga e fesiligia pe o a mai a latou pisinisi talu ona amatalia le fa’asa i lalo o le poloaiga o le cornavirus, ae ua fa’ailoa mai, “O le faigata, ua leai lava se avanoa e mafai ai ona toe tatala tumau le fale’aiga e o mai i latou e alaalata’i ma faia tausamiga e pei ona masani ai, ma tele ai a matou tagata e tautuaina. Ua na’o le o mai e oka, ma ua le to’atele e pei ona i ai le matou nei tautua. Ua le mafai fo’i ona fa’afaigaluega tagata uma e amata mai le au kuka se’ia oo i le vasega o e tautuina tagata e o mai.” Ua le manatu lenei fale’aiga ina ia fa’aalia lo latou igoa fa’alauaitele i lenei tala.

 

Ua i ai le avanoa e talosaga ai fale’aiga nei mo se nogatupe mai le Small Business Administration (SBA), peitai e oo ane ina maua mai, atonu e aoga mo le toe soso’oga ma fa’aleleia o le tautua, ae o le taimi nei ua le mafai ona fesoasoani atu i ana tagata faigaluega.

 

Ua i ai foi le vaega o le Matagaluega o Tagata Faigaluega a le Malo ua latou ofoina mai le avanoa e tusia ai suafa o i latou ua leai ni galuega ona o le Coronavirus, ia fa’amauina ai le suafa, ma taumafai ai ina ia maua se polokalama e fa’afaigaluegaina ai i latou i se taimi lata mai, pe a alia’i mai ni avanoa faigaluega.

 

O lo ua aga’i atu lava ina tetele fa’afitauli fa’apenei e sofaia le nofo lelei o aiga. Ma e mafai foi ona avea ma nisi o mafuaga e tutupu ai vevesi i totonu o le lotoifale o aiga, ae matua omia ai lava lagona o i latou ua a’afia galuega sa faigaluega ai ona o lenei fa’ama’i pipisi.

 

Afai la ae ua aliai fo’i le tele o ni faafitauli e a’afia ai le malu o aiga, e ao ina nofouta le malo, o mea nei e oo mai ona ua omia lagona ma a’afia le nofo lelei o lagona o nisi ua le toe maua le avanoa e sailia ai le tamaoaiga tausi o latou pelega.

 

Ona o lo ua toe nei o se vaiaso ona tu’ua lea o a’oga, ona muta fo’i lea o le auaunaga ia fagaina le fanau i le polokalama o le School Lunch, ua oo lava foi i lena fa’amama avega o le a motusia. Peita’i e le o tofusia lotoifale uma ma le fa’amama avega a le GITA poo le Food Stamps fo’i.

 

O fea la o le a aga’i i ai le to’atele ua leai se fa’asoa o o’o i ai? Ua tatau lava ona faia se suesuega fa’apitoa i lea ituaiga o ala, pe valaau fo’i le atunuu ina ia oo ane uma aiga o lo ua leai se tasi o faigaluega, ona ua a’afia galuega i le Coronavirus.

 

O le taimi lenei, e ao lava ina faatutu se gaoioiga a le Malo ia mataituina nei aiga uma, ia maua se fesoasoani.

 

Pe fa’apefea uma polokalama sa masani ona fa’atasi atu i ai le fanau i le vaitau lenei o le tu’uaga umi o a’oga? Ua atili ai ona leai se fesoasoani mo i latou e fa’amautu ai a latou fuafuaga mo le lumana’i.

 

Sa masani ona fesoasoani polokalama e faia ai aoaoga fa’apitoa, na fa’atino ia e Ekalesia ma isi fa’apotopotoga, lea ua taofia. Ua leai fo’i se polokalama o le WIA sa fa’atino mai e le DHR a le Malo, e fa’afaigaluega ai le fanau talavou e fuafua ai e i latou a latou galuega e fia galulue ai i le lumana’i. O le mea ua oo mai, o aiga e i ai nai eleele, ua mafai ona faia se latou polokalama mo tamaiti e fa’amama ma toto ai fa’ato’aga o so’o se ituaiga, ae a fa’apefea aiga nao le nonofo i fale totogi, leai se eleele e mafai ona totoina ai ni fa’ato’aga?

 

O mea nei e ao ina fuafua tatau i ai polokalama e fa’aaoga tatau ai taimi o le fanau, o le a nonofo fa’atasi matua ma fanau i taimi uma lava, matua leai se avanoa e fa’alautele ai le mafaufau o le tamaititi talavou mai le lotoifale o lona aiga, aua ua motusia a’oaoga eseese sa mafai ona ofoina atu ai avanoa eseese mo i latou.