Ads by Google Ads by Google

Tauaao e le DMWR le silia i le 2,000 tusi talosaga mai le aufai faiva


[ata: foa'i]
ausage@samoanews.com

Pago Pago, AMERIKA SAMOA

 

I le tapunia ai o le polokalame mo le aufai faiva a le atunuu i le amataga o le masina nei, e silia i le 2,000 tusi talosaga na tauaao e le Matagaluega o Faiga Faiva ma Alamanuia (DMWR) mai le mamalu o le aufai faiva a le atunuu ua latou talosagaina ni fesoasoani tau tupe i lalo o se polokalame o loo faatupe mai e le malo tele o Amerika, e fesoasoani ai i le aufai faiva ua faaletonu a latou faiga faiva ona o puipuiga o le faama’i o le COVID-19 e pei ona aafia ai le lalolagi atoa.

 

I se faatalatalanoaga ma se sui o le DMWR i le vaiaso na te’a nei e tusa ai o lenei polokalame, na faamanino mai ai e le Faletua ia Maria Vaofanua i le Samoa News le tulaga ua taoto ai le polokalame talu ona tapunia mai i le 2 vaiaso talu ai.

 

Na taua e Vaofanua e faapea, e silia i le 2,000 tusi talosaga ua ma’ea ona tauaao e le Ofisa mai le mamalu o le aufai faiva i totonu o Amerika Samoa, e tusi talosaga ai mo ni fesoasoani tupe e fesoasoani ai i o latou aiga, e mafua mai ina ua afaina faiga faiva ona o puipuiga i le faama’i oti e pei ona aafia ai le lalolagi atoa e aofia ai ma Amerika Samoa.

 

O tusi talsoaga ua tauaao e le Ofisa, e mafuli lava i tagata fai faiva ta’ito’atasi. O loo aofia ai fo’i ma tusi talosaga e 10 mai Pisinisi fagogota i le atunu’u.

 

“O lea ua amata ona iloilo ma auiliili e le matou Ofisa tusi talosaga uma lava ua mae’a ona tu’uina mai, mo le faia i ai o faamaumauga ma vaavaai poo fea le tusi talosaga e talia ao fea fo’i le tusi talosaga e teena, ona faatoa faia ai loa lea o le faaiuga faai’u,” o le saunoaga lea a le Faletua ia Vaofanua.

 

“E tatau fo’i ona faamanino i le mamalu o le aufai faiva na tusi talosaga mai, e le o talosaga uma ua tuunia mai e talia. E i ai tusi talosaga e le talia e le Ofisa ona o nisi o tulaga e pei ona matou vaavaai i ai, ae o tusi talosaga uma o le a talia, o le a auina atu i le Ofisa autu i fafo mo le faamaonia ma tuuina mai ai loa fesoasoani tupe mo i latou.”

 

E pei ona taua e Vaofanua, o nisi o talosaga na teena lava i le taimi na aga’i atu ai le aufai faiva e tauaao atu a latou pepa i totonu. E mafua lea tulaga ina ua le mafai e le tagata o loo tusi talosaga ona tali fesili sa fesiligia ai o ia e sui o le Ofisa.

 

“O nisi o tusi talosaga sa teena lava i le taimi na tauaao mai ai, e mafua mai ina ua le faamalieina sui o le Ofisa i tali o fesili sa fesiligia ai le mamalu o le atunu’u. Sa fesiligia i latou na talosaga poo a ituaiga faiva e agava’a ai, ae o a fo’i a’upega e fa’aaoga mo ia faiga faiva, ma, o nisi o tali sa tuuina mai e le atunuu na manino ai, e le o i latou o ni tagata fai faiva, o le mafua’aga lea na teena ai loa a latou talosaga, ona o le polokalame e faapitoa mo le aufai faiva a le atunuu ua aafia a latou faiga faiva ona o puipuiga o le faama’i.”

 

O le tapunia ai o le polokalame mo le motu o Tutuila nei i le aso 11 o Tesema, na malaga atu ai loa sui o le Ofisa o le DMWR i Manu’a mo le lesitalaina o le aufai faiva e fia talosaga mo lenei polokalame. 

 

Na maua ai fo’i ma le avanoa e faamanino ai e Vaofanua i le mamalu o le atunuu sa tusi talsoaga, e leai ma se siaki ua maua i le taimi nei.

 

“E to’atele le atunuu ua valaau mai i le Ofisa ma fesiligia a latou siaki poo fea ua ave i ai. O isi ua fai mai ua maua siaki a isi a latou uo ma aiga ao lea lava e faatalitali a latou siaki,” o le saunoaga lea a Vaofanua.

 

“E fia faamanino atu i le mamalu o le atunuu sa talosaga mai, e leai ma se siaki ua maua. O lea lava e faagasolo le tuu faatasia o faamaumauga ma le faamoemoe e tatau ona mae’a lenei galuega i le faaiuga o le tausaga nei, ona faatoa tauaao atu ai loa lea o tusi talosaga uma ua pasia ma aloaia i le Ofisa autu i fafo, ma le faamoemoe o se taimi i le faaiuga o le masina o Fepuari o le tausaga fou e tatau ona maua mai ai se tali e tusa ai o tusi talosaga,” o le saunoaga lea a Vaofanua.

 

O i latou uma e teena a latou talosaga, e i ai le avanoa latou te apili ina ai le faaiuga i totonu o aso e 7 talu mai le aso na 

 

Na toe faamanino atili e Vaofanua e faapea, o lenei polokalame, ua faamanuiaina ai le DMWR i se vaega tupe e tusa ma le $2.5 miliona mai le malo tele, galulue faatasi ma le Ofisa o le NOAA faapea ai ma le Ofisa e Puipuia Alamanuia o le eleele ma le sami a le malo tele, ina ia mafai ai ona talosaga atu le aufai faiva a le atunu’u mo se vaega tupe e fesoasoani ai i o latou aiga. 

 

O le aso 9 o Novema na te’a nei na tatala ai le tuuina atu o tusi talosaga mo lenei polokalame, ae o le aso 11 o Tesema na te’a nei na faamuta aloaia ai loa. O le faaiuga o le masina nei lea ua faamoemoe e tapunia ai loa le lesitalaina o le aufai faiva mai Manu’a, a o lumana’i ai le tuuina atu o talosaga i fafo mo le pasiaina.

 

“O siaki uma lava mo i latou e faamanuiaina, o le a lafo mai i a latou pusa meli. Mo i latou o loo alala i Manu’a, o le a latou fa’aaoga pusa meli a le malo e maua atu ai a latou siaki. O le fautuaga mo le atunuu, aua tou te faaaogaina tala o loo salalau solo e faatatau i siaki mai le polokalame ua maua. E leai se siaki ua maua mai,” o le saunoaga lea a Vaofaua e faamanino ai lenei mataupu taua.

 

“Na mafua lenei polokalame mai le malo tele, ona o le to’atele o aiga Samoa e faalagolago le ola manuia i oloa ma taumafa e maua mai i le gataifale e aofia ai i’a ma figota e tausi ma fafaga ai le aiga, ae o isi fo’i e faalagolago tupe maua mo pisinisi i i’a ma figota e maua mai i le sami.”

 

“Ae talu mai le taimi na a’ia’e mai ai le faama’i o le COVID-19 i le malo tele ma le lalolagi, lea fo’i ua tele ai suiga i Amerika Samoa nei, ua to’atele pisinisi tau faiga faiva atoa ai ma tagata fai faiva ta’ito’atasi ua aafia lo latou tamaoaiga aemaise ai o taumafa i aiga, ona ua tau le alu i faiva ma ni fagotaga.”

 

“O le mafua’aga lena na manatu ai loa le malo tele, e faamatu’u mai se seleni e fesoasoani ai mo le toe faaleleia o pisinisi tau faiga faiva atoa ai ma le fesoasoani mo aiga sa faalagolago lo latou ola manuia i faiga faiva o le gataifale,” o le saunoaga lea a Vaofanua e tau faamanino ai lea mataupu.

 

E 6 vaega eseese o loo vaevaeina i ai le polokalame. O ia vaega e 6 e aofia ai vaega e 4 mo pisinisi tau faiga faiva e pei o va’a faagota, o pisinisi e faatau atu ai le i’a ma isi figota mai le sami, faapea ai tagata e faia a latou vaa fagota o loo faa faigaluega ai tagata fai faiva. 

 

O isi vaega faapitoa e 2 o le polokalame e faapito augafa mo tagata taito’atasi o loo fagogota ma le faamoemoe e tausi ma fafaga ai aiga.

 

Na faamanino atili e Vaofanua i le Samoa News e faapea, o vaega e 2 mulimuli o le polokalame o loo agavaa ai soo se tasi o le atunuu o loo masani ona aga’i atu i le sami e fagota mai i’a e tausi ai aiga.

 

“O le vaega la lea e mafai ona talosaga mai ai le mamalu o le atunuu, soo se tasi lava e masani i le faiva o le gataifale ma le faamoemoe e maua mai ai i’a ma figota e tausi ai le aiga, e le aofia ai fai faiva ma le faamoemoe e faatau atu ina ia maua mai ai tupe, ae faapitoa lava mo faiga faiva e saili ai taumafa mo le aiga,” o le saunoaga lea a Vaofanua.