Ads by Google Ads by Google

Felanulanua’i fua o faaeleeleaga na faalauiloa i le Farm Fair

Na felanulanua’i malae o le Suigaula a le Atuvasa i Utulei i le taeao ananafi, i fua o faaeleeleaga a le mamalu o le aufai faatoaga, na lolofi atu e faalauiloa a latou faatoaga i le Farm Fair o lenei tausaga, lea sa tuufaatasia e le Matagaluega o Faatoaga.

 

A’o le’i taina le itula e 8:00 ananafi ua leva ona tumu Utulei i le mamalu o le aufai faatoaga mai itu eseese o le atunu’u,  na lolofi atu e fia faalauiloa a latou galuega o lo o fita i tuga i ai i aso uma, aua le tausiga o aiga aemaise ai o le tautuaina o le atunuu.

 

E le gata o fua o faaeleeleaga sa mafai ona faalauiloa i lenei faamoemoe, ae sa faapea foi ona faalauiloa ai ma nisi o galuega a le ofisa o Faatoaga ma le faamoemoe e tufatufa atu i le aufai faatoaga mo le totoina, e pei o le Ulu Maafala faafeusua’i, o laau ‘aina e pei o tamato, pinati ma tipolo.

 

“E ui o le talo mua o lo o autu i ai le faaaliga a le aufai faatoaga mo lenei tausaga, peitai o le agaga maualuga ia te a’u ma le matagaluega, ia tatala le avanoa e faalauiloa ai soo se fua o faaeleeleaga o lo o galulue i ai le atunuu e toto ma faa failele,” o le saunoaga lea a Lealao M. Purcell, le faatonusili o le Matagaluega o Faatoaga.

 

I fualaau taumafa mata e pei ona saunoa Lealao, sa maitauina ai nisi o fualaau e se-a-se-a vaaia e pei o le pasio ma le ‘nonu ai’.

 

I le faatusatusaina o le faaaliga o lenei tausaga ma le faaaliga sa faia i le tausaga na te’a nei, na saunoa ai Lealao, “e sili atu ona tele fua o faaeleeleaga lea ua la’u mai e le aufai faatoaga i le taeao nei (taeao ananafi), nai lo fua o faaeleeleaga sa faalauiloa i le tausaga na te’a nei, ma o lo o i ai le faanaunauga ia sili atu nisi faaaliga i le lumana’i nai lo le faaaliga lenei.”

 

Na taua e le alii faatonu lona fiafia tele ina ua vaaia le toatele o le aufai faatoaga o lo o toto le talo ma le fa’i, ona o le isi lea alagatupe o lo o fesoasoani ai i aiga e ala i le faatauina atu o fua o faaeleeleaga nei i le polokalame a le ‘School Lunch’ i tausaga taitasi.

 

E anoanoa’i ituaiga talo sa mafai ona faalauiloa i le aso ananafi, e le gata o talo ua masani ai le atunuu e pei o le talo polo voli; talo samoa; talo mumu; talo uliuli; talo meamata, ae ua i ai foi isi ituaiga talo fou e pei o le talo 4 masina ma le talo suauu.

 

Mo le aufai faatoaga o lo o tausinio i talo, o le a fuafua le tagata e manumalo i le lapo’a o le talo mai ituaiga talo eseese.

 

O le a faapena fo’i i fua o faaeleelega uma lava sa mafai ona tuuina atu e le atunuu  mo lenei faamoemoe.

 

O isi fua o faaeleeleaga sa mafai ona faalauiloa ananafi e aofia ai ufi, taamu, talo palagi, fa’i i soo se ituaiga, aemaise ai le manioka.

 

Sa faapea foi ona faalauiloa lafu manu e pei o moa ma pua’a, atoa ai ma le ‘ava Samoa sa mafai ona se’i atoa atu ma faalauiloa i totonu o le malae.

 

“O le tele o vaega o lo o o’u tauva ai i lenei aso (aso ananafi) o tulaga lava i fualaau taumafa mata e pei o fala pula, avoka, esi ma tulaga faapena, o le agaga ia unaia lo tatou atunuu e tausami i fualaau taumata mata, e maua ai le malosi ma puipuia mai ai tatou i fa’ama’i,” o le saunoaga lea a Maima Avau, o se tina fai faatoaga mai Pago Pago.

 

Ae na taua e le alii faifaatoaga mai Malaeloa ia Sekone Minute e faapea, “o a’u talo ia ua faalauiloa, o le talo mumu; talo meamata ma le talo suauu, o nisi nei o galuega o lo o o’u galue ai i lo’u aiga e tausi ai le aiga i mea fai a le nuu ma le ekalesia, ma faaaooga ai si a’u fanau.”

 

Na taua e le tama matua o Ili Lafoga o Pava’ia’i e faapea, o le niu afa lea ua ia aumaia e faalauiloa i lenei faamoemoe, sa faaaoga e tuaa i aso ua mavae e fili ai le afa Samoa, lea sa faaaoga e fau ai fale ma soo se galuega Samoa.

 

“O le niu lenei o le niu afa, e se-a-se-a maua i le atunuu, ae o se tasi lenei o niu e sili lona taua, aua e gaosi mai ai le afa Samoa lea o lo o faaaoga e fausia ai fale ma isi lava galuega a le atunuu, o le manoa lea a Samoa i aso anamua,” o le saunoaga lea a Lafoga.