Ads by Google Ads by Google

Valaau e le alii kovana lana ulua’i Fono Fa’apitoa

O ananafi na taunuu ai i luma o le Fono Faitulafono se tusi mai le afioga i le kovana sili ia Lolo Matalasi Moliga, e valaau ai lana ulua’i Fono Fa’apitoa lea ua faamoemoe e amata i le Aso Faraile o le vaiaso nei, Setema 27, 2013 pe a mae’a le Tauaofiaga lona lua o le nofoaiga 33 a le Fono Faitulafono o lo o nofoia nei.

 

I se vaega o le tusi a le alii kovana sa tuuina atu i ta’ita’i o maota e lua a le Fono Faitulafono, e le gata o lo o ia taua ai mataupu e fa ua faamoemoe e talanoaina i lana fono faapitoa, ae ua ia faatulagaina fo’i le umi o le fono faapitoa mo le 20 aso.

 

Na ta’ua e Lolo e faapea, “Ina ia tusa ai ma le Ulutala II, Vaega 8 o le Faavae Toe Teuteu a Amerika Samoa, ua ou valaauina ai le ulua’i fono faapitoa mo le nofoaiga lona 33 a le Fono Faitulafono mo le umi e 20 aso.”

 

O mataupu ua fuafua le alii kovana e talanoaina i le fono faapitoa e aofia ai le toe faapolokalamaina o tupe a le faigamalo e totoe mai i le faaiuga o le tausaga tupe 2013; faamaonia o tofiga mo totino o Komiti Faafoe a le malo e le’i maea ona pasia e le Fono; faafouina o le lisi i le va o le malo ma le  StarKist Samoa; atoa ai o suiga i le Ulutala 27, Vaega 02 o le Faavae Toe Teuteu a Amerika Samoa, i tulaga o ‘Laisene ma le Totogi o Laisene’.

 

Sa ia taua foi lona talitonuga atoa, ua silafia e le fono le taua o mataupu ua ia tuuina atu mo le iloiloina.

 

Sa ia faafetaia le fono e tusa ai o le lagolagoina o le fono faapitoa ua ia valaauina, faapea ai foi ma lona faafetaia o tiute o lo o faatinoina e le fono mo le manuia o le malo.

 

Na taua e le peresetene o le Senate ia Gaoteote Palaie Tofau ananafi i luma o le maota maualuga e faapea, o le a maua le taimi sa’o e amata ai le fono faapitoa a le kovana, pe a maea sa laua faasoa ma le fofoga fetalai o le maota o sui.

 

Saunoa Gaoteote e faapea, e manaia foi ae amata lelei le fono faapitoa i le aso Gafua o le vaiaso nei, Setema 30, 2013, ina ia talafeagai ai le maea lelei o aso e 20 i totonu o le fa vaiaso e pei ona fuafuaina e le alii kovana.

 

I le tulafono o le paketi o lo o pasia e le fono faitulafono i tausaga taitasi, o lo o manino ai se vaega e faapea, o tupe uma a le malo e mae’a ane le tausaga faaletupe tuai ae le’i fa’aaogaina, e tatau ona toe tuuina atu i luma o le Fono Faitulafono mo lona faasoasoaina, o le mafuaaga lena o le mataupu muamua lea ua fuafua le kovana e aofia i lana fono faapitoa, o le toe faapolokalameina lea e le Fono o tupe a le malo e maea ane le tausaga tupe tuai lenei ae le’i mae’a ona fa’aaoga.

 

Na taua e Lolo i le fonotaga mulimuli a lana kapeneta ae le’i tuuina atu le paketi a le malo e iloiloina e le Fono, o tupe uma lava e maea ane le tausaga tupe o tausaga taitasi ae le’i fa’aaogaina, e tatau ona toe tuuina atu i le fono mo le faasoasoaina mai.

 

O se tasi lenei mataupu na lalafo i ai ni isi o sui o le Komiti Soofaatasi a le Fono ina ua talanoaina le paketi a le malo mo le tausaga tupe fou, o le fia maua lea o se ripoti i tulaga o tupe a le malo mo le faaiuga o le tausaga tupe lenei, pe i ai ni vaega tupe a le malo e totoe.

 

I le nofoaiga sa taitaia le malo ua mavae atu, latou te lei tuuina atu se pili i le fono e toe faapolokalame ai tupe totoe a le malo mai tausaga tupe taitasi, ae sa latou faia le isi auala o le tuuina atu lea o ni pili tupe i luma o le fono mo se paketi faaauau a le malo (supplemental), ma le faamoemoe e faatupe mai i tupe totoe a le malo e le’i faasoasoaina

 

Ae o lea auala sa tula’i mai ai se popolega i ni isi o sui o le komiti soofaatasi, ona sa i ai se pili tupe sa fuafua e ave mo le falema’i na pasia e le fono i ni nai tausaga e lei mamao atu, ma le faamoemoe e faatupe mai lea pili tupe i tupe totoe i le faaiuga o le tausaga tupe, peita’i ina ua mae’a le tausaga tupe na iloa ai e leai se tupe a le malo sa totoe, ma le mafai ai loa ona faatupe le tulafono na pasia e le fono ma sainia e le kovana.

 

O le tele o komiti faafoe na tofia e le kovana ua pasia e le fono faitulafono, sei vagana ai lava le komiti faafoe o le Litaea lea na teena e le Fono i le masina na te’a nei, lea ua faamoemoe le kovana na te toe tuuina atu i luma o le fono.

 

O le ananafi na tauaao ai e le fono tofiga fou a le kovana mo le komisi faafoe mo Fuafuaga a le Teritori.

 

O i latou e to’a 9 ua tofia e Lolo e avea ma totino o lenei komisi o lo o filifili mai i Itumalo taitasi i le atunuu faapea ai le vaega o pisinisi tua.

 

O i latou e to’aiva ua tofia e le alii kovana e aofia ai Meleagi Siutonu Chapman; Pua’atu’ua Onosa’i Va’a; Malepeai Setu; Gi Malala; Andra Samoa; Tauai P. Suiaunoa; Naigre Ho Ching; Aaron Forsgren ma Florence Urle.

 

O le tiute o le komisi ua tofia e le alii kovana, latou te sailia fuafuaga ma polokalame faataoto mo Amerika Samoa.

 

Fai mai Lolo, o le matagaluega o Fefaatauaiga ma Alamanuia a le malo latou te saunia le ata fuafua mo le tamaoaiga o le atunuu, ae o le komisi latou te iloiloina ma pasia lea ata fuafua, o le a faalagolago le kovana ma le fono faitulafono i finagalo ma fautuaga e tuuina atu e sui e to’aiva o le komisi e tusa ai fuafuaga mo le manuia o le atunuu.

 

Ua i ai le faamoemoe, faatoa tuuina atu mataupu o le fono faapitoa i le taimi ma le aso e amataina ai.