Toe tolopo tua tatalaina faletupe fou malo, le Charter Bank

Ua fa’amaonia mai e le afioga i le ali’i kovana ia Lolo Matalasi Moliga, le i ai lea o se fuafuaga e toe tolopo i tua le tatala aloaiaina o le Faletupe Fou ua fuafua le malo e fa’atautaia, le Charter Bank, “ona o ni isi o mafua’aga taua e fa’atatau i tupe o pone o lo o fuafua le malo e fa’atupe ai le faletupe”.

 

O le masina o Iuni po o Iulai o le tausaga nei na valoia e le faigamalo a Lolo ma Lemanu, e tatau ona tatala aloaia ai le tautua a le Charter Bank, ae i se fa’atalatalanoaga a le Samoa News ma le afioga i le kovana i le vaiaso nei, sa ia fa’amaonia mai le i ai o se fuafuaga e “toe tolopo le aso e tatala ai le auaunaga a le Charter Bank”, e ui na te le i tu’uina mai se taimi tonu ua manatu le malo e tatala aloaia ai le faletupe fou.

 

“O ni isi o mafua’aga ua manatu ai le malo e toe tolopo le tatalaina o le Charter Bank, se’i atoatoa lelei gaioiga ma taumafaiga e fa’atula’i le auaunaga a lea faletupe fou”, o le saunoaga lea a Lolo.

 

“O le matou fonotaga ma sui o le Faletupe a Hawai’i i la’u malaga na mavae atu nei, ua malilie ai le Faletupe a Hawai’i e toe tu’u teisi atu i tua le aso e fa’amuta ai le tautua a lona lala i Amerika Samoa nei, se’i fa’amautu muamua fuafuaga a le Charter Bank”, o le saunoaga lea a Lolo i le Samoa News.

 

Ina ua fesiligia pe ua i ai la se taimi mautu ua fuafua e tatala aloaia ai le Charter Bank, na saunoa le ali’i kovana, “E le o mautinoa i le taimi nei se aso tonu e tatala ai le tautua a le faletupe fou, e tele vaega e manaomia le fia fa’amautu muamua, e aofia ai le tau fa’amautuina o tapenaga mo tulaga o pone, ona e fai lava si tele o suiga sa faia e le Fono Faitulafono, i le pili sa tu’uina atu e le faigamalo e fa’avae ai tulaga o pone, lea o lo o fa’amoemoe le malo e fa’agaioi ai le faletupe”.

 

O suiga e pei ona saunoa i ai le alii kovana sa faia e le Fono i le tulafono e fa’atula’i ai le faletupe fou, o le aveese lea e le fono o le fa’aupuga, o totino e to’afitu o le Komiti Fa’afoe mo le ‘Charter Bank’ e tatau ona aofia ai le Lutena Kovana; Teutupe a le malo, fa’apea ai ma le Fa’atonusili o le Matagaluega o Fefa’atauaiga ma Alamanuia.

 

O le agaga o le Fono Faitulafono ina ua latou pasia suiga nei, e le tatau ona tamau i totonu o le Tulafono ni isi e avea ma totino o le Komiti Fa’afoe o le faletupe, a ia tu’u pea le avanoa i le ali’i kovana na te tofia mai ai ni isi mai le atunu’u lautele, e avea ma totino o le Komiti Fa’afoe.

 

Ina ua fesiligia le ali’i kovana na te fa’apupula atili feteenaiga ua tula’i mai i suiga sa faia e le Fono Faitulafono i le tulafono lenei, atoa ai ma taumafaiga a le malo e fa’atosina mai tagata fa’atau pone mo Amerika Samoa, na taua ai e Lolo e fa’apea, “e tele naua itu e tatau ona toe fa’amautu i tagata fa’atau pone ina ia latou mautinoa, o lo o malu puipuia a latou tupe o lo o inivesi mai mo le pone o lo o tu’uina mai ia Amerika Samoa”.

 

O le masina fou o Aperila e pei ona folafola e le faigamalo i luma o le Fono Faitulafono, ua fa’amoemoe e feiloa’i ai le Komiti o le Pone a le faigamalo ma tagata fa’atau pone i le setete o Hawai’i, mo le fa’amautuina o tulaga uma e fa’atatau i le tu’uina mai o a latou tupe mo pone.

 

Saunoa Lolo, a o le i aga’i atu le Komiti o le Pone i le fonotaga taua lea, e tatau ona mautinoa muamua e le malo ua atoatoa ma mautu vaega uma o le tulafono mo le fa’atauina mai o pone, ina ia mautinoa e tagata fa’atau pone, “o lo o malu puipuia ma saogalemu a latou tupe o lo o inivesi i totonu o pone mo Amerika Samoa”, ma ia mautinoa fo’i e leai se tupe e leiloa ese.

 

I le mataupu o le toe nonofo o le lala o le faletupe a Hawai’i, na saunoa Lolo, “o le tali a le faletupe sa tu’uina mai ia te a’u, ua latou malilie toe nonofo i so o se umi lava, ina ia mautinoa ua mautu ma lelei le tautua a le faletupe fou lea ua fuafua le malo e tatala”.

 

Na fa’ailoa e le Samoa News i le ali’i kovana e fa’apea, o loo to’atele ni isi o le atunu’u o lo o fa’asea ma tu’u fesili o latou mafaufau, i le saogalemu o a latou tupe e teu i le Charter Bank, ona e le o puipuia e le vaega o Inisiua a le feterale (FDIC) le faletupe, ae na saunoa Lolo e fa’apea, e tatau i le atunu’u ona onosa’i ma fa’atalitali, o lo o taumafai le malo e saili auala uma e fa’aleleia ai tautua ma auaunaga mo i latou.

 

“E le o taimi uma e taumafai ai le malo e fa’alelei ana tautua mo le atunu’u, e vave tula’i mai ma lelei i le taimi muamua, e tatau fo’i i le atunu’u ona onosa’i ma fa’atalitali, ae tu’u mai le avanoa e galulue ai le malo, e le o taimi uma e vave tula’i mai ai auaunaga a le malo i se tulaga lelelei, mo se fa’ata’ita’iga o siaki o lafoga lea fo’i sa tele i ai fa’asea ma le tomumu o le to’atele o le atunu’u, e le fa’apea e faila loa nei lau lafoga ae maua i le vaiaso fou, e leai, e tatau ona to’atele se vaega o tagata e tu’u fa’atasi a latou lafoga faila, ina ia fa’a faigofie ai ona tu’u atu le talosaga i le IRS mo le fa’amatu’uina mai o tupe mo lafoga, ona fa’atoa maua lea, lona uiga, e mana’omia lava le onosa’i i le atunu’u”, o le saunoaga lea a le alii kovana.

 

E ui i le tele o fa’asea fa’asaga i le faletupe fou, ae na fa’ai’u le saunoaga a Lolo e fa’apea, “o le fa’anaunauga o le malo, ia faia ni mea lelei e manuia ai le atunu’u atoa”.