Tele pili tupe fuafua malo fa’aulu i le Fono Faitulafono
E tele naua isi pili tupe ua fuafua le faigamalo a Lolo ma Lemanu e fa’aulu i luma o le Fono Faitulafono i le vaiaso nei, e fesoasoani ai i tupe maua mo le malo ma ana galuega fa’atino.
O ni isi o pili tupe ua mae’a ona tu’uina atu i luma o le Fono Faitulafono i le vaiaso na te’a nei, ae o isi pili tupe ua fuafua e tu’uina atu i se taimi o le vaiaso nei, pe afai e mae’a ona iloilo e se Komiti Fa’apitoa (Tast Force) ua mae’a ona tofia e le ali’i kovana e gafa ma le iloiloina o nei tulafono tau tupe.
O le tulafono tupe e tasi sa tu’uina atu i luma o le Fono Faitulafono i le vaiaso na te’a nei, o le tulafono lea e fa’avaeina ai se lafoga mo i latou e nonofo i faletalimalo, lea fo’i ua sauni komiti a maota e lua e fa’atulaga i ai a latou iloilogaa i le vaiaso nei.
I le fa’atomuga o lenei tulafono o lo o taua ai e fa’apea, “e manuia le malo o Amerika Samoa pe a faia se lafoga o potu o faletalimalo i totonu o le teritori”.
“O tupe maua mai lenei lafoga o le a fa’aaoga e lagolago ma fa’aleleia ai gluega a le Vaega o le Malaevaalele fa’avaomalo, ma o lea fuafuaga o le a manuia ai tagata lautele o le atunu’u”.
O le aso 1 Ianuari 2016 e pei ona taua i le tulafono taufa’aofi lenei, o le a tu’uina atu ai e le Teutupe a le malo le silia i le 75% o tupe nei i le Pulega o le Taulaga, mo le fa’aleleia o auaunaga i le Malae Va’alele.
O le fa’aupuga o le ‘faletalimalo’, e aofia ai fale e nonofo ai turisi, po o fale e nonofo ai tagata, momoe ma teu ai fo’i a latou meatotino, e aofia ai ma falenofo o lo o pulea e aoga, kolisi ma ekalesia.
O le lafoga lenei, e le aofia ai tagata faigaluega a le faletalimalo o lo o nonofo i totonu o le faletalimalo, se’i vagana ai tagata o lo o nonofo tumau i le potu mo soo se umi.
O lenei tulafono o le a taualoa i totonu o le 60 aso, talu mai le aso na pasia ai e le Fono Faitulafono ma sainia e le ali’i kovana.
I luma o le maota maualuga, o le itula e 8:30 i le taeao o le aso Lulu o le vaiaso nei lea ua fuafua le Komiti o le Paketi a le Senate, e faia ai se iloiloga mo le talanoaina o lenei tulafono, i lalo o le ta’ita’iga a le afioga i le ali’i senatoa ia Laolagi Fonoti Savali Vaeao o le ta’ita’i komiti.
O molimau o le a fesiligia ai i le tulafono lenei e aofia ai le Teutupe a le malo ia Uesligitone Tonumaipe’a, o ia fo’i lea o lo o ta’ita’ia le ‘Task Force’ na tofia e le kovana e iloiloina tulafono tupe e tuuina atu i le Fono Faitulafono, e pei ona fa’amaonia mai e le tofa a Lolo Matalasi Moliga i se feiloaiga ma le Samoa News i le taeao ananafi.
Saunoa Laolagi i luma o le maota maualuga i le taeao ananafi e fa’apea, e i ai ni isi o sui o tagata fai pisinisi faletalimalo, ua manatu e fia fa’asoa atu i luma o le komiti a latou finagalo e tusa ai o lenei tulafono taufa’aofi, ma ua ia manatu ai, o se itu taua fo’i lea mo le maota maualuga e fa’afofoga ai molimau a i latou nei, “ina ia mautinoa e leai se ma’a e le fulia i le iloiloina e le maota maualuga o lenei tulafono”.
E le i fa’ailoaina po o ai sui o faletalimalo o le a auai atu i le iloiloga.
Ae i luma o le maota o sui, o le itula e 11:00 i le taeao fo’i o le aso Lulu o le a nofoia ai le Komiti o Fa’agaioiga a le malo, mo le fa’ataunu’uina o le latou iloiloga e tusa ai o lenei mataupu, i lalo o le ta’ita’iga a le afioga i le ali’i faipule ia Fatulegae’e Palepoi Mauga o le ta’ita’i komiti.
O molimau o lea iloiloga e aofia ai le Loia Sili o le malo ia Talauega Eleasalo Ale, o Tonumaipe’a, ma le Fa’atonusili o le Matagaluega o Alamanuia ma Fefa’atauaiga ia Keniseli Lafaele.
O isi pili tupe ua fuafua le faigamalo e fa’aulu i se taimi o le vaiaso nei i luma o le Fono Faitulafono, e aofia ai pili tupe e fa’atula’i ai le lafoga i le malae va’alele mo tagata e malaga ese atu ma Amerika Samoa (Departure Tax); o le pili e toe fa’atulaga ai le totogi o laisene pisinisi, fa’apea ai le pili tupe e fa’ae’e ai totogi mo tautua a le malo o lo o ofoina atu mo pisinisi tua.
(Silasila i le lomiga o le aso Lulu i le Le Lali, o le a tu’uina atu ai le atoaga o isi pili tupe ua fuafua le malo e fa’aulu i le Fono Faitulafono).
