Tala ‘oto’oto mai Samoa
PESI LE ‘TYPHOID’ I LE FALEPUIPUI I TAFAIGATA
E to’a 10 ni pagota sa fa’amaonia i le vaiaso ua mavae, le a’afia i le fa’ama’i o le ‘typhoid’. Ua avea ma tulaga ua fa’apea ona gaioi ai le Ofisa o le Soifua Maloloina ma isi ofisa o le malo, ina ia mafai ona faia se tulaga e fofoina ai lenei fa’afitauli.
I se fono fa’atopetope na faia i le amataga o le vaiaso, na fetufaa’i ai le Minisita o le Soifua Maloloina, Tuitama Dr. Leao Tuitama, le Minisita o Leoleo, Sala Fata PInati ma le ta’ita’i sinia o le Vaega Tineimu.
Na fa’aalia e Leausa Dr. Take Naseri, le fa’ata’otolia o ni pagota se to’a 14 i le manava tata, ae ina ua su’esu’eina i latou, na fa’amaonia ai le a’afia o le to’a 10 o i latou i le ‘typhoid’.
Na gaioi ai loa ta’ita’i o le malo i le togafitia o vai taumafa mo pagota, o le toe fa’aopoopoina o ni sela faapea ma le su’esu’eina o pagota fou fa’apea ma leoleo.
Na ta’ua e Leausa, e silia ma le 400 pagota o lo o lokaina nei i Tafa’igata.
O ni isi o tulaga na talanoaina, o le faia lea o ni tui puipuia, o le faia o ni tulafono e mafai ona taofia pe limiti numera o tagata e mafai ona asiasi atu i le falepuipui.
LOKA SE ALI’I NA AVEA MA FAIPULE
Na tagi lemu le faletua ia Tina a’o le taimi lea ua ta’ita’i ese atu e leoleo lona to’alua, le susuga Toluono Feti Toluono, e 66 tausaga, o se tasi foi na avea ma Faipule i totonu o le Palemene, ona o se fa’ai’uga mai i le fa’amasinoga i le fa’ai’uga o lona fa’amasinoga.
Na molia ma ta’usalaina Toluono, i le mauaina o ni fanua ma le toe fa’atauina atu, i ni auala pepelo ma le le fa’amaoni, ma ua fa’asalaina ai o ia i le lima tausaga ma le ono masina, i le falepuipui.
Ua lokaina Toluono i se gaioiga sa o la faia ma se tama’ita’i, o Vaselisa Stowers.
Talu mai le amataga o lenei mata’upu, sa finau lava Toluono e na te le i solia se tulafono. Na ta’ua e Toleafoa ina ua mae’a ona lau lona fa’asalaga, o le a fa’aulu sana apili. Sa ta’ua fo’i e lana loia, le susuga Tole’afoa Solomona Toa’iloa, o le a ia taumafai foi e talosaga le fa’amasinoga, mo le tatalaina i tua o Toluono, pe afai ae talia le la apili.
TOE TAU SAILI SEISI PAGOTA NA SOLA MAI TAFAIGATA
O lo o tau sa’ili nei e leoleo ia se ali’i pagota, o Va’ai Panapa, lea na sola ‘ese mai i Tafaigata, a’o faia galuega a pagota i le fa’ai’uga o le vaiaso ua mavae.
Na fa’amaonia e le sui Komesina o Leoleo, le susuga Le’aupepe Fatu Pula, lenei tulaga ma sa ia ta’ua, e le o se taimi muamua lenei ua sola ese mai ai Panapa mai i le falaepuipui.
Na fa’ate’a le aiga o Panapa mai i le afioaga o Vailele ina ua maua tala sa fa’alafi e le aiga ia Panapa, ina ua sola ese mai i le falepuipui i le tausaga ua mavae. Na molia foi le tua’a o Panapa, ina ua alu atu e fa’afetaui leoleo na o atu e su’e Panapa i lo latou fale, ma se agaese.
Na ripotia mai le va’aia o Panapa i Vaivase i le amataga o le vaiaso, ae peita’i sa le’i mafai ona pu’eina o ia. Ua toalua ai nei pagota o lo o tau sa’ili e leoleo, e aofia ai ma Felise Ulugia lea na sola mai i Tafa’igata i le lua masina ua tuana’i.
Source: Samoa Observer