Ads by Google Ads by Google

Siamupini lava le ulu o le Ma’afala

O le faalauiloa o ituaiga auala eseese e mafai ona faaaoga i ai le fua o le laau o le ulu, o se tasi lea o autu o le fonotaga i le va o Samoa e lua e pei ona i ai le ‘Ulu Summit’, lea na amata i le taeao ananafi i le “Tauese P.F. Sunia Ocean Center” i Utulei ma le faamoemoe, e faamaea i le aso i le faalauiloaina o taumafa eseese e mafai ona gaosi mai i le ulu, i le maketi fou i Fagatogo.

O lenei fonotaga e le gata o lo o faatasi mai ai sui o le Ofisa o Faatoaga i Samoa ma Amerika Samoa nei, ae o lo o aofia ai foi ma i latou ua i ai le agavaa faapitoa i le faalauiloaina o le aoga o le fua o le ulu mai atunuu eseese o le lalolagi e pei o Amerika, Hawaii ma Niu Sila.

O se sauniga lotu puupuu na taitaia e le susuga Rev. Iasepi Ulu o le Ekalesia EFKAS mai Fagatogo na amataina ai lenei faamoemoe, sosoo ai ma le saunoaga faafeiloai a le alii kovana sili ia Togiola Tulafono, ae faaiu i le talifuaitau mai a le afioga i le Sui Palemia o le malo o Samoa ia Fonotoe Nuafesili Pierre Lauofo, o ia foi lea o lo o taitaia maia le aumalaga mai Samoa.

O le ulu, o se tasi o taumafa e sili atu ona tele lona aoga i le tino o le tagata, ma ua molimauina foi le tele o atunuu o le Pasefika o lo o ola ai lenei laau e aofia ai ma Samoa, le tupuaga o le laau o le ‘Ulu Ma’afala’ lea ua 14 atunuu eseese o le lalolagi ua mafai ona faasoa atu i ai talu mai le tausaga na te’a nei.

I se vaega o le saunoaga a le alii kovana sa ia saunoa ai e faapea, o le laau o le ulu, e le o se laau e tau toto i Samoa, ae o le laau ua augatupulaga ma isi tupulaga o ola pea ma tuu faasolo mai pea mo tagata Samoa.

Ae i le saunoaga a le afioga i le Sui Palemia ia Fonotoe sa ia taua ai e faapea, o le taua o lenei mafutaga, ua mafai ai ona tutu faatasi Samoa e lua e fetufaa’i metotia eseese e faaaoga i ai le fua o le ulu o lo o taatele i ona laufanua.

Na faafetaia e Fonotoe le avanoa ua mafai ai ona faataunuuina lenei faamoemoe, ua mafai ai ona luitau lagona o taitai o malo e lua e saili auala e maua ai fesoasoani mo ona tagata.

E silia i le 100 ituaiga ulu eseese ua mafai ona faamauina i atumotu o le Pasefika, peitai i suesuega sa faia ua manino ai, o le Ulu Maafala, o se tasi lea o ulu e ese le manaia o lona aano, ma ua mafai ai ona toto ma faasoa atu lenei ulu i atunuu eseese o le lalolagi ina ia toto ma aoga mo le lumana’i.

Lewis Wolman will report in the English language on this story in future editions.