Ads by Google Ads by Google

Popole Magalei i le fa’aletonu o malaga a va’a oloa mai fafo

Ua fa’aalia e le afioga i le ali’i senatoa ia Magalei Logovi’i, lea fo’i sa avea ma Teutupe a le malo i le nofoaiga a Togiola ma Faoa sona popolega ua i ai nei, i ripoti e fa’atatau i le fa’aletonu lea o malaga a va’a oloa mai fafo i le teritori, ae o le isi lea auala o lo o fa’amoemoe le malo e maua mai ai tupe e fesoasoani i le fa’avaeina o le Faletupe fou, o tupe o lafoga mo oloa mai fafo.

 

A o le i pasia e le maota maualuga le pili a le maota o sui i le aso Tofi na te’a nei, e tu’u atu ai le avanoa i le faigamalo latou te fa’atautaia ai se faletupe fou mo Amerika Samoa, na tula’i ai Magalei ma saunoa e fa’apea, o lona popolega o lo o i ai, o lafoga e maua i oloa mai fafo o le si alaga tupe lea e fa’alagolago le malo ma le Komiti o le Pone, o iina e maua mai ai tupe e fesoasoani i le fa’atautaia o le faletupe.

 

“Ae afai o le tulaga lea o le a i ai va’a oloa mai fafo, fa’atoa toe maua mai le isi va’a oloa i le fa’aiuga o le masina lenei, ona lagona ai loa lea iina lo’u popole, ina ne’i avea le fa’aletonu o le va’a oloa mai fafo ma itu e ono a’afia ai taumafaiga a le malo mo le faletupe”, o le saunoaga lea a Magalei i luma o le maota maualuga.

 

Sa ia fa’aalia fo’i e fa’apea, “atonu o lo o tu’u fesili le maota po o le a le palota a sui mai le Itumalo o Tualauta e fa’atatau i le pili e fa’avae ai e le malo se faletupe fou, ae momoli le agaga faafetai i le ta’ita’ifono o le komiti o le paketi mo iloiloga sa faia, ua mafai ai ona tali ni isi o fesili sa tu’u fesili ai lenei sui, ma ua sauni sui o lenei itumalo e palota ioe i le tulafono”.

 

I le taimi o le palota a le maota maualuga, na palota ioe ai Magalei ma lona soatau ia Gaea Failautusi Perefoti, ae na palota leai i laua ina ua pasia e le Senate le isi fo’i pili i le aso Lulu na te’a nei, lea e feso’ota’i ma taumafaiga a le malo e fa’atula’i ai se faletupe fou mo le atunu’u.

 

Na fa’afetaia e le peresetene o le Senate ia Gaoteote Palaie Tofau le saunoaga a Magalei e fa’atatau i lenei mataupu.

 

Saunoa Gaoteote e fa’apea, po o fea lava e aga’i i ai le tofa a le maota maualuga, o le mea mautinoa lava ia, o le tofa e paia ma mamalu, o le tofa fo’i e tua i ai le maota ma le atunu’u, ina ia faia mea uma mo le manuia o le atunu’u.

 

Na fa’afetaia fo’i e Gaoteote le saunoaga a Magalei e fa’atatau i tulaga fa’aletonu i va’a oloa mai fafo, o iina o lo o atagia mai ai le mataala o le fono e sailiili i auala e fesoasoani ai i le pito laau a le malo.

 

“O le aoga lena o iloiloga o lo o fai a le maota ma sui o le malo, e le gata e avatu ai fautuaga i auala e fa’aleleia ai le pito laau a le malo, ae maua ai fo’i le silafia a le Fono i mataupu o lo o tatou fia malamalama i ai”, o le saunoaga lea a Gaoteote.

 

O se tasi o itu taua sa fia malamalama i ai Magalei, poo fea e teu ai tupe a le malo pe afai e tatala le faletupe fou lea ua fuafua le malo e tatala, pe teu i le faletupe fou a le malo, ae na tali le Teutupe a le malo ia Ueligitone Tonumaipe’a e fa’apea, o le taimi lava e tatala ai le faletupe fou a le malo, o le taimi fo’i lea e teu ai iina ma teugatupe uma a le malo.

 

Na toe fesili Magalei i sui o le Komiti o le Pone a le malo, pe fa’amata e le avea le aveese mai o teugatupe a le malo o lo o i le faletupe o le ANZ Bank ae teu i le Charter Bank, ma itu e tula’i mai ai se lagona le fiafia i le ANZ Bank.

 

Na tali le Loia Sili ia Talauega Eleasalo Ale e fa’apea, “masalo o le a le malilie le ANZ Bank i le fa’aiuga e aveese mai tupe a le malo ae teu i le Charter Bank, ae o le mea moni lava ia, e pule lava le malo i ana tupe, e fa’apea fo’i i tagata ta’ito’atasi, e pule fo’i latou pe aveese mai a latou teugatupe mai le ANZ Bank ae teu i le Charter Bank”, o le saunoaga lea a le loia sili.

 

Sa ia taua fo’i e fa’apea, o se tasi o aoga o le Charter Bank, e fa’amalosia ai fo’i isi tautua e le o fa’ataunu’u e le ANZ Bank i le atunu’u.

 

Na taua e le Fa’atonusili o Uafu ma Taulaga ia Taimalelagi Dr. Claire Poumele i le fonotaga a le kapeneta i le vaiaso na te’a nei e fa’apea, o le malaga mai a le va’a oloa o le Cap Avatele i le amataga o le masina nei, na mafai ai ona maua se isi fesoasoani i pisinisi i le atunu’u.

 

Na taua e Taimalelagi i le Samoa News, o le aso 22 Fepuari lea ua fa’amoemoe e taunu’u mai ai le isi va’a oloa mai fafo, ma e i ai le talitonuga e o o atu i le taimi lea ua tele le mana’omia i le itu tau oloa i totonu o faleoloa.