Mana’omia fo’i aufai va’a fagota lapopo’a - longliners - fesoasoani malo

Na taua e sui o le aufai va’a fagota lapopo’a i le atunu’u i luma o le Senate i le vaiaso lenei, afai e mana’omia e le aufai va’a fagota alia le fesoasoani ina ia ola ma manuia a latou faiga faiva, e fa’apena fo’i lagona o lo o i le aufai fai va’a fagota lapopo’a a le atunu’u, latou te mana’omia fo’i le fesoasoani ina ia ola ma tupu a latou pisinisi mo le manuia i le atunu’u.

 

O lo o fa’atali i le taimi nei se fa’aiuga a le maota maualuga e tusa ai o fautuaga ma talosaga a le aufai va’a alia ua mae’a ona taoto atu i ai, ina ia lava na o va’a fagota alia e fagota i totonu o le 50 maila fagota o lo o fa’atulaga mai e le Fono Fa’afoe o Faiga Faiva a le Pasefika, ae tuu va’a fagota lapopo’a e fagota i tua atu.

 

Na taua e Krista Haleck Corry, o se tasi o fai va’a fagota lapo’a (longliner) i le atunu’u e fa’apea, e leai se eseesega o lana pisinisi va’a fagota lapo’a ma le pisinisi o va’a fagota alia a isi tagatanu’u o Amerika Samoa, o latou uma lava o tagatanuu o le atunu’u, o lo o tofu sao fo’i i le atina’eina o le tamaoaiga o le teritori.

 

“Matou te lagolago i le tamaoaiga ma le atina’eina o le atunu’u, matou te lagolago fo’i i pisinisi ma kamupani i’a, matou te galulue fa’atasi fo’i ma le aufai va’a fagota alia, aua o matou uma o Samoa”, o le saunoaga lea a Corry.

 

Talu mai tausaga e tele e pei ona taua e Corry i luma o le Senate, e le i tupu lava se fa’afitauli i le va o ana fagota lapopo’a ma va’a fagota alia, ae latou te galulue fa’atasi lava, ma ua sauni fo’i le aufai va’a fagota lapopo’a e galulue fa’atasi pea ma le aufai va’a fagota alia a le atunu’u.

 

I tulaga tau fagotaga e pei ona taua e Corry i lana molimau, e le nofo tumau le i’a i totonu o le 50 maila o fagotaga e pei ona fesiligia, ae o le i’a e fealua’i solo, e tatau fo’i la ona tau mulimuli le va’a fagota e tuliloa le ogasami e alu aga’i i ai le i’a, ma, afai e fa’aletonu le tai i’a i Amerika Samoa, e fa’apena fo’i ona fa’aletonu i isi uma ogasami o le lalolagi.

 

O i’a fo’i o lo o latou fagotaina ma le aufai va’a fagota alia a le atunu’u, e le nofo tumau i Amerika Samoa, ae ta’amilomilo solo i le lalolagi, o le mafua’aga lena e ala ai ona o solo va’a fagota e tau saili le nofoaga o lo o tele ai le i’a.

 

O se tasi o fa’afitauli na taua e Corry e ao fo’i ona nofouta i ai Amerika Samoa, o va’a fagota mai Saina lea ua aga’i mai ma fa’atau a latou i’a i kamupani i’a, ina ne’i fa’atupulaia i se taimi o i luma va’a fagota mai Saina e aga’i mai ma fa’atau mai a latou i’a i Amerika Samoa, ona avea lea ma fa’afitauli i le lumana’i, ona o tupe o lo o maua mai ai o lo o toe lafo i fafo i Saina, ae o tupe o lo o maua mai e le aufai va’a fagota a Amerika Samoa mai a latou i’a o lo o fa’atau atu i kamupani i’a, o lo o nofo ma ta’amilomilo ai lava i le tamaoaiga o le atunu’u.

 

Na fa’ai’u le saunoaga a Corry i lona talosagaina o afioga i Senatoa, e mana’omia sa latou fesoasoani ina ia mafai ai fo’i ona ola pisinisi a i latou o lo o faia va’a fagota lapopo’a i le atunu’u, e pei fo’i ona mana’omia e le aufai va’a fagota alia lea fesoasoani.

 

Na taua e le peresetene o le Tautai o Samoa Longline and Fishing Association ia Chrissy Lutu-Sanchez lona fa’afetaia o le lagolago a le Fono Fa’afoe o Faiga Faiva a le Pasefika, i lo latou lagolagoina pea lea o le latou pito laau.

 

Sa ia fa’ailoa fo’i i afioga i Senatoa le leai o se fete’enaiga o lo o tula’i ai i le va o le aufai va’a fagota alia ma i latou o lo o i ai va’a fagota lapopo’a, ae o lo o latou galulue fa’atasi pea mo le manuia o pisinisi tau i faiga faiva.

 

O le agaga autu e pei ona taua e Lutu-Sanchez, o mafai lea e le aufai faiva Samoa ona maua va’a fagota lapopo’a ina ia si’itia ai tulaga o faiga faiva i le atunu’u.

 

O le tamaitai Samoa ia Lutu-Sanchez e i ai le la pinisi ma lona to’alua, o va’a fagota lapopoa ma o ia foi o le peresitene o le Tautai o Samoa Longline and Fishing Association i Amerika Samoa.

 

Ma o le tamaitai ia Haleck Corry, o ia o se Samoa, ma e i ai foi le pisinisi a lona aiga o va’a fagota lapopoa. O ia o le failautusi a le Tautai association.