Ads by Google Ads by Google

Tofu Fa’amasinoga le vevesi a le ekalesia Kolea i Amerika Samoa


[ata: foa'i]
ausage@samoanews.com

Ua i luma nei o le Vaega Iloilo o le Fa’amasinoga Maualuga le finauga i le va o le Ekalesia Kolea i Amerika Samoa, ona o tu’uaiga fa’asaga i le Faifeau ma ni isi o le aulotu, i le fa’aaoga o tupe sa fuafua e fau ai atina’e a le ekalesia e fesoasoani ai i le pisinisi a se tasi o sui o le ekalesia.

 

E ese mai i le mataupu i le fa’aaoga le tatau o tupe, o loo finauina fo’i e ni isi o le ekalesia le mataupu i le le sa’o o le auala na toe fa’afou ai pepa nofomau a le faifeau ma lona faletua, e aunoa ma le saini a sui o le ekalesia.

 

O le masina o Aperila o le tausaga nei na tuuina mai ai e le Fa’amasinoga lana faaiuga, e talia ai ni isi o vaega o le talosaga ae teena ni isi o vaega o le tagi.

 

O le tausaga e 2011 na tofu atu ai i le fa’amasinoga lenei mataupu, peita’i o le tausaga nei na fa’atoa tuu aloaia mai ai le fa’aiuga a le fa’amasinoga fa’asaga i lenei mataupu.

 

E ui o lea ua tuuina mai le fa’aiuga a le fa’amasinoga, o loo i ai pea ni isi o mataupu o loo fa’aauau pea i luma o le fa’amasinoga i le taimi nei. O le masina fou o Oketopa lea ua toe tolopo i ai le mataupu lea o loo fa’agasolo pea i luma o le fa’amasinoga i le taimi nei.

 

O le ali’i loia ia Matalupevao Leupolu o loo tula’i mo isi sui o le Ekalesia e aofia ai Soo Ki, Hea Suk Kim and Kwan Suk Kim, ae o le tama’ita’i loia ia Gwen Tauiliili-Langkilde o loo tula’i mo le ali’i faifeau ia Pastor Chang Sik Lee, o Heung Yung Choi ma le Ekalesia Kolea i Amerika Samoa.

 

E pei ona taua i fa’amaumauga a le fa’amasinoga e fa’apea, e 2 vaega o le tagi o loo faia fa’asaga i le alii faifeau, o ia fo’i lea o le peresetene o le ekalesia. E le gata i le fa’aaoga sese o tupe a le ekalesia ma ua leai fo’i ni fonotaga ua valaauina, ae o loo mana’omia fo’i ina ia fa’amanino atu e le fa’amasinoga le Fa’avae o le ekalesia ua mae’a ona fa’atula’i e lima ta’ita’i ai ana galuega fa’atino.

 

Na taua e le itu tagi e fa’apea, ua tele tausaga e le i toe valaauina lava e le ali’i faifeau ni fonotaga a le ekalesia. O le faifeau, o le isi lea totino o le Komiti Fa’afoe a le ekalesia. Ua avea le leai o ni fonotaga a le ekalesia e valaauina ma itu ua le manino ai le ekalesia atoa i le auala o loo fa’aaogaina ai tupe.

 

O le isi vaega ua sosoo, ua i ai masalosaloga o le ekalesia, ua fa’aaoga sese e le faifeau tupe a le ekalesia e fa’atupe ai le pisinisi a se tasi o alii o le aulotu, ae ua le fa’aaogaina i le fa’atinoina o atina’e a le ekalesia.

 

Na finau le faifeau ma lana itu i le fa’amasinoga ina ia solofua le tagi fa’asaga ia te i latou, ona e i ai lo latou talitonuga, e leai ni mau faamaonia e lagolagoina ai lea tagi. E talitonu fo’i le faifeau ma le itu tete’e, e leai se malosi o le fa’amasinoga na te iloiloina ai mataupu faapenei.

 

Ae ina ua mae’a ona iloilo e le fa’amasinoga mau mai itu e lua, na faia ai loa le fa’aiuga, e i ai le malosi o le fa’amasinoga na te iloiloina ai le mataupu i le va o le ekalesia ma ni isi o sui o le Komiti Fa’afoe. Na faailoa atili fo’i e le fa’amasinoga i lana fa’aiuga e fa’apea, talu ai le malosi e mafai ai ona iloilo le mataupu a le ekalesia, e le mafai ai e le fa’amasinoga ona solofua le tagi, ona o lo o i ai mau e lagolagoina ai le ono mafai lea e le itu tagi ona fa’aauau pea le latou tagi fa’asaga i le faifeau ma isi o le ekalesia.