Ads by Google Ads by Google

Solofua e le fa’amasinoga le tagi a le malo fa’asaga i se ali’i fai faiva

ausage@samoanews.com

Ua solofua e le afioga i le ali’i Fa’amasino ia Elvis P. Patea le tagi a le malo fa’asaga i se ali’i fai faiva, lea na tu’uaia i lona aumaia fa’asolitulafono i totonu o le atunu’u o se vaega tupe e silia i le $40,000 e aunoa ma lona fa’ailoaina i sui o le Ofisa o Tiute a le malo.

 

Na taua e le afioga a Patea i le taimi na tuuina atu ai lana fa’aiuga fa’asaga i lenei mataupu i le vaiaso na te’a nei e fa’apea, e le manino i le tagi a le malo le mafua’aga ua ala ai ona latou molia lenei ali’i, e le o i ai fo’i ni fa’amaumauga e atagia mai ai na soli e lenei ali’i le tulafono.

 

Na tarala i tua le ali’i o Yuehong Xu ina ua ia totogi le $10,000 e fa’atali ai lana ulua’i iloiloga, lea na fa’ataunu’uina i le vaiaso na te’a nei i luma o le fa’amasinoga fa’aitumalo. O le tama’ita’i loia ia Gwen Tauiliili-Langkilde na tula’i mo Xu, ae o le tama’ita’i loia sili lagolago ia Laura Garvey na tula’i mo le malo.

 

E tasi le moliaga na tu’uaia ai e le malo ia Xu, o le moliaga lea o lona aumaia faasolitulafono i le teritori o se vaega tupe e sili atu i le $10,000, o le vaega D lea o solitulafono mamafa.

 

O le tama’ita’i leoleo su’esu’e ia Det. Lam Yuen sa molimau mo le malo.

 

Na taua e Det. Lam Yean,i lana molimau e fa’apea, o le aso 16 o Ianuari 2019 na ia maua ai se telefoni mai se sui o le Ofisa o Tiute i luga o le uafu, e fa’atatau i se va’a fagota na maua ai se vaega tupe tele e tusa ma le $47,184, e aunoa ma le fa’ailoaina mai e lea va’a fagota i le pepa sa latou fa’atumuina, o lo o i ai se vaega tupe tele fa’apea i totonu o le va’a.

 

Na taua atili fo’i e le sui o le Ofisa o Tiute, e to’atasi le tagata lea ua masalomia, i lona le fa’ailoaina lea o le tupe sa ia te ia. O fa’amatalaga na tuuina atu e le Ofisa o Tiute i le leoleo suesue sa taua ai lo latou sailia o totonu atoa o le va’a i le taimi o le latou siaki masani.

 

A o fa’agasolo le latou siaki, sa latou maua ai i totonu o se tasi o potu se ato o lo o i ai le vaega tupe tele e pei ona taua. O lea potu sa fa’aaoga e le ali’i ua molia. Ina ua fesiligia le ali’i ua molia poo ai e ana le tupe, na tali le ua molia, o le tupe a ia.

 

I le mae’a ai ona tu’u fa’atasia e le leoleo suesue o faamatalaga mai le Ofisa o Tiute, na auina atu ai loa le ua molia ma le kapeteni o le va’a fagota i le Ofisa o Leoleo i Fagatogo mo suesuega. Sa i ai fo’i le faamatala upu sa fesoasoani i le fa’aliliuina o talanoaga sa faia, ona o le alii ua molia e tautala i le gagana Saina, ae o le kapeteni e tautala i le gagana Kolea.

 

Na taua e le molimau a le malo e fa’apea, e tusa ai o fa’amatalaga na maua i lana suesuega, o le kapeteni o le va’a na fa’atumuina le pepa a le Ofisa o Tiute. Ina ua fesiligia le kapetani i le mafua’aga na le faailoaina ai i totonu o le pepa faatumu le tupe sa maua, ae na tali le kapeteni, na te le iloaina o lo o i ai se vaega tupe tele faapea i totonu o le va’a, e le’i faailoaina atu fo’i e le ua molia ia te ia o loo ia tauaveina se vaega tupe tele faapea.

 

Ina ua fesiligia e leoleo le ua molia, tauala atu i le faaliliu upu, na taua ai e Xu lona le malamalama i le tulafono, aemaise ai le tulaga o le tatau lea ona ia faailoa le tupe sa ia te ia. Sa ia taua atili fo’i e fa’apea, e leai se faanaunauga ia te ia e soli se tulafono, ae ona e lei malamalama i le tulafono, o le mafua’aga lena o le faaletonu e pei ona tula’i mai.

 

Na fesili le loia a Xu i le molimau a le malo, poo taua i totonu o le pepa faatumu a le Ofisa o Tiute se vaega e tatau ai ona faailoa e le ua molia se vaega tupe e sili atu i le $10,000 pe afai e ulufale mai ma ia i le atunu’u, na tali le molimau, e leai.

 

Na toe fesili fo’i Tauiliili-Langkilde i le molimau a le malo, pe na maua i lana suesuega, na faamanino ma faamalamalama lelei e sui o le Ofisa o Tiute ia Xu le auala e faatumu ai le pepa ina ia faailoa ai le vaega tupe e pei ona tu’uaia ai o ia, na tali fo’i le molimau, na te le iloaina lea tulaga.

 

Na fesili le loia a le ua molia i le molimau, poo a gagana o lo o tusia ai le pepa faatumu, poo tusia i le gagana Saina poo le gagana Kolea, na tali le molimau, e na o le gagana Faaperetania.

 

I faafinauga faai’u a loia, na finau ai le loia a le malo i le fa’amasinoga ina ia faamaonia le tagi fa’asaga ia Xu, ona o lea ua manino i mau ua folasia lona faatamala e faailoa le tupe sa ia te ia i le taimi na ulufale mai ai i Amerika Samoa.

 

Ae na taua e le loia a le ua molia e fa’apea, e leai ma se vaega o le pepa faatumu a le Ofisa o Tiute o lo o ta’u mai ai, e tatau ona faailoa e Xu i le Ofisa o Tiute se vaega tupe o loo sau ma ia, pe afai e ova atu i le $10,000 le aofa’i.

 

Na taua atili fo’i e le loia a le itu tete’e e fa’apea, o lea ua manino i le molimau a le malo, e le o Xu na faatumuina le pepa, o le ali’i kapetani, e oo fo’i i le gagana o lo o tusia ai le pepa faatumu, o lo o tusia i le gagana Faaperetania, ae o Xu e tautala i le gagana Saina.

 

Na taua e le afioga i le ali’i Fa’amasino ia Patea e faapea, afai o le kapetani o le va’a fagota lea na faatumuina le pepa, sa tatau la i le malo ona molia le kapetani, ae le o Xu.

 

E le gata i lea, saunoa fo’i Patea e fa’apea, e foliga mai i le silasila a le fa’amasinoga, e tele le faaletonu i le tulaga o fesootaiga i lenei mataupu, ma mafua ai ona tula’i mai le le malamalama o le isi itu i le isi itu. O le ua molia e tautala i le gagana Saina, o le kapetani e tautala i le gagana Kolea, ae o le pepa faatumu a le Ofisa o Tiute o lo o tusia i le gagana Faaperetania.

 

“E manatu le fa’amasinoga, e foliga mai e leai se manatu i le ua molia na te solia le tulafono, ae ona o le le malamalama i tulaga na tutupu, o le mafua’aga lena na ala ai loa ona tula’i mai lenei faaletonu,” o le saunoaga lea a Patea.

 

Sa ia faamanino atili fo’i e fa’apea, o le moliaga o loo molia ai Xu, o lona aumaia faanana lea i le atunu’u o se vaega tupe tele, e mafua mai ina ua ia le faailoaina i le pepa sa fa’atumu le tupe sa ia te ia.

 

Ae i le molimau a le malo sa tuuina atu i luma o le fa’amasinoga, o loo manino mai ai, e le o Xu na faatumuina le pepa, o le ali’i kapeteni. Lona uiga i le silasila a le fa’amasinoga, sa tatau ona molia le kapeteni a le o Xu.