Iloiloga a le Senate ma le Faatonu fa’aolioli a le Matagaluega o Paka ma Malaeta’alo a le malo


[ata: foa'i]

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

I lana saunoaga ae e le’i amataina iloiloga a le Maota o le Senate i le aso Lulu o le vaiaso ua tuanai, na mua’i fa’alalolalo le susuga ia Tapusalaia Maneafaiga i afioga Senatoa e tusa ai ma ni faamatalaga sa le’i logoleleia i loto ma finagalo o tama o le atunu’u, ae e pei ona ia saunoa, ona o le naunau lava e auauna le atunu’u.

I le talifuaitau a le Afioga i le Peresetene o le Senate, le tofa Tuaolo Manaia Fruean, sa ia u’una’ia ai afioga i Senatoa, ina ia toe tu’u se avanoa i le sui fa’aolioli.  Ma sa saunoa Tuaolo, ua fa’aalia mai i le faaiuga a le kovana, e toe faaulu le suafa a Tapusalaia, le fa’atuatuaina e le kovana o le taitai fa’aolioli, e avea ma taitai ma sa faapea foi ona ta’ua e le afioga i le Peresetene, le o’otia o lona agaga, i le saunoaga a Tapusalaia.

Sa ta’ua e Tuaolo, e tolu tausaga o lo’o totoe ma o lo’o mafai e le Senate ona toe valaau o ia (Tapusalaia) mo le toe iloiloina.

Na faapea ona lagolagoina e le Afioga i le Senatoa ia Muagututi’a Tauoa ia le saunoaga a Tuaolo ina ia pasia ia Tapusalaia.  Ae peitai, na faaleoina e Muagututi’a ia ni ona popolega e tusa ma le tulaga o lo’o iai le paka a Onesosopo, lea ua le mafai ona toe fa’aaogaina e le aoga a Fagaitua ma fanau talavou, o le Falelima i Sasa’e, ona o galuega o lo’o fa’aauau ona fai ai.

Sa faamalamalama e Tapusalaia, ua amataina galuega o se malae ta’alo fou, ma a mae’a loa lea, ona soso’o ai lea ma le galuega o le ‘stadium’.  Ma sa ‘oto’otoina e Tapusalaia ia vaega o le galuega.

Na fa’amaonia foi e Tapusalaia le fa’amutaina o lona tofiga o se sui Faatonusili o le Matagaluega o Paka ma Malaeta’alo, ia Mati 17, 2025, ina ua te’ena lona tofiga e le Senate.  Ae sa toe filifilia o ia e fa’aauau lana tautua, ia Iuni 17, 2025.

Sa fesiligia e le afioga Senatoa Togiola T.A. Tulafono ia Tapusalaia e tusa ai ma vaegatupe o totoe mo le stadium, i le paka i Onesosopo.  Na tali Tapusalaia, e $3.2 miliona, o lo’o totoe.  Ae na fia malamalama Togiola, po o fea ua fa’aaoga iai le $1 miliona.  Sa faamanino e le sui Faatonu, na fa’aaoga e totogi ai le kamupani na tusia le ata o le poloketi.

Ina ua fesiligia le igoa o le kamupani, na saunoa Tapusalaia, o le LivelyArchitects, ma sa ta’ua e le sui Faatonu, na iai le konakarate lea, ae e le’i tula’i ma o ia.

Na ta’ua e Togiola le igoa o le pule o le kamupani, o Mark Lively, lea foi sa konakarateina e mataituina le galuega mo le fale Fono fou, lea ua lata i le 15 tausaga o tau fa’amae’a.  Ma na fia malamalama Togiola, pe ono laititi mai tausaga o le galuega o le stadium.

Sa saunoa Tapusalaia, afai ae pasia lona tofiga, o le a ia u’una’ia le faamaeaina o le galuega i lona taimi faatulagaina.  

Na faapea foi ona fesiligia e Togiola ia taumafaiga e fa’amautu se fanua i le Falelima i Sasa’e, mo seisi malae ta’alo/paka.  Sa tali mai Tapusalaia, o lo’o fa’aauau pea ona taumafai lo latou ofisa e saili se fanua o avanoa.

I le saunoaga a le afioga i le Senatoa ia Tuana’itau Malaki Togiola, na ia ta’ua ai e faapea, o ia leisi Senatoa sa fai sina mamafa o ana fesili sa faia i le iloiloga muamua a Tapusalaia, ae ina ua mae’a ona ia fa’alogologo i se pese sa pu’eina e Tapusalaia, ua faapea ona suia lona mafaufau.

O Tapusalaia, o se tasi na pulea muamua ia le Maliu Mai, ma ua lauiloa foi o ia i le lotoifale ma tagata Samoa i Niu Sila, Ausetalia, Hawaii ma setete o Amerika, i ana pesepesega ma le fa’ili a le Tap, lea sa masani ona ta ta i le Maliu Mai.  O se tasi o ana pese lauiloa, o le pese Samoa e fatu i le pese a le alii pese lauiloa o Bon Jovi, o le pese lea e fa’aigoaina faaPeretania “Bed of Roses”. 

Na soisoi afioga i Senatoa, ina ua pesepese e Tuana’itau ni nai fuaiupu o lea pese, ma sa ia toe fesiligia ia le sui Faatonu, pe moni, o ia lea sa peseina lea pese.  Sa tali le susuga i le Faafeagaiga a le AOG ma le ata, ioe.  Na fa’asoa mai Tuana’itau e faapea, sa ia faalogologo i lea pese, i le po ae taeao faia le iloiloga, ma sa o’otia ai tele lona agaga, ua tonu ai ia te ia, o le a ia lagolagoina le tofiga a Tapusalaia.

Ma ia augani atu i ona soa tau ina ia faapea foi ona o latou pasiaina le tofiga a Tapusalaia, aua e tatau ona tu’uina atu ia te ia le avanoa, e auauna ai o se Faatonu o le Matagaluega o Paka ma Malaeta’alo.  Ma afai ae le faamalieina finagalo a afioga i Senatoa, i lana (Tapusalaia) galue, e mafai lava ona toe valaau o ia, mo le toe iloiloina.

E tolu ni vaega autu sa faaleoina e le afioga i le Senatoa Si’i Noaese Taetafa, e ao i le sui Faatonu ona fofoina pe afai ae pasia lona tofiga.

Muamua, o lona fesiligia o le tulaga o le poloketi o le Laumei ma le Malie, lea e le’i mae’a lava, e ui ina ua mae’a ona iai tupe fa’aagaga mo le faamaeaina.  Na fia malamalama le afioga i le Senatoa, pe na faapefea ona fa’aaogaina ia le vaegatupe lea sa fa’aagaga mo lea galuega, e aua se nofo malamalama, aemaise ai o le atina’ega o nofoaga taua fa’aleaganu’u.

O le lona lua, e pei ona sa faamamafa e le afioga i le Senatoa, e tusa ai ma ala o le tulafono, e tatau i le Komisi o Paka ma Malaeta’alo, ona fa’ataunu’uina ni fonotaga po o iloiloga faalauaitele, e mafai ai ona faaleoina lagona ma manatu o le mamalu lautele, i so’o se poloketi e fuafua mo fanua o iai Paka Faasao.  Na lu’itauina e Si’i ia le sui Faatonu, ina ia ona u’una’ia o le Kovana, e filifili ni totino o le komiti faafoe, o le a faatinoina lenei tiute, e ala i le fa’ataunu’uina o fonotaga e auai ai le mamalu lautele.

Ma le lona tolu, sa faaleoina e le afioga i le Senatoa, ia sona popolega i le fa’agasologa o fuafuaga faaletulafono; e tusa pe a mae’a ona pasia e le PNRS tulaga o le siosiomaga ma iloiloga o le fa’aaogaina o fanua a le malo, e tatau pea i le Zoning Board, ona faataunu’u a latou iloiloga fa’alauaitele.

Na saunoa le afioga i le Senatoa Gaoteote Palaie Tofau, i le tetele o fuafuaga ma poloketi, na saunoa ai Tapusalaia i lona iloiloga muamua.  Ma sa ia fa’aleoina lona agaga fa’afetai i le sui Faatonu, i le toe suia o se faaiuga sa faia, aemaise ai