Fasi e se alii ia se tamaititi na sau mai i le Western Union


[ata: SN]

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

O le aoauli o le aso 25 o Aperla, 2025, e pei ona ta’ua i totonu o fa’amaumauga a le faamasinoga, sa vala’au atu ai se tamaloa i le Ofisa a Leoleo i Leone, e ripotia le fa’ao’olima o se alii, i lona atalii.

Na mafai ona fa’amaonia i su’esu’ega a leoleo, o le suafa o le na molia i lenei faalavelave, o le susuga ia Jeremiah Mapusaga ma e 27 tausaga o lona soifua.

Sa ta’ua i fa’amaumauga a le faamasinoga, le agai atu o leoleo i le nofoaga na tupu ai le fa’alavelave ma talatalanoa ma le tamaloa na valaau mai i le ofisa a leoleo faapea lona alo na a’afia.

Na vala’au leoleo i ni isi leoleo e mafai ona agai atu i le fale o Mapusaga, e piki mai ai o ia ma aveina atu i le ofisa a leoleo, ma sa faapea foi ona aveina atu le atalii na a’afia, i le ofisa a leoleo, ina ia togafitia ona manu’a ma fa’aauauina su’esu’ega a leoleo.

E tusa ai ma le fa’amatalaga a le atalii na a’afia, sa savali atu o ia i le Western Union, ae alu atu Mapusaga ma fa’atonu o ia e tatala ese lona ofu tino, ae sa tali le atalii, e leai, ma fa’aauau ona savali ‘ese.

Ae peitai, o lona toe fo’i mai mai i le Western Union, na toe alu atu ai foi Mapusaga ma toe fa’atonu fo’i o ia, e tatala ese lona ofu tino.  Ona a’apa atu lea o le na molia ma su’esu’e totonu o taga o le ofuvae a le tamaititi na a’afia.

Na ta’ua foi e le tamaititi na a’afia le tu’iina e Mapusaga o lona taliga tauagavale, ae sa mafai ona sola ‘ese le tamaititi na a’afia.

Sa togafitia le atalii na a’afia i le ofisa a leoleo, ona sa musu e ave o ia i le falemai.  Ma sa le gata ina manu’a tua o lona taliga, ae sa faapea foi ona toto mai totonu.

Ina ua taunu’u le alii o Mapusaga (lea na molia), i le ofisa a leoleo sa faapea ona su’esu’eina o ia e leoleo, ma sa ia fa’amatalaina lona va’aia o le tamaititi na a’afia, o savali atu e agai i Puapua ma ia alu atu ai e taofi mai, ona sa fia talanoa iai, i se mataupu o lo’o tiga ai o ia (Mapusaga).  

Sa fa’amaonia foi e Mapusaga lona taumafai e fasi le alii na a’afia, ae peitai, na sola ‘ese o ia.  Ma sa ta’ua e Mapusaga e faapea, ua mae’a ona fa’aleleia lo la va ma le alii na a’afia, faapea ma le tina o le tamaititi.

O se taimi mulimuli ane, na ave ai loa Mapusaga ma lokaina i le to’ese i Tafuna, e faatalitali ai lona faamasinoga.

Ae o ona moliaga, na aofia ai le Faatupu Vevesi i nofoaga faitele faapea ma le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu.

O le moliaga o le faatupu vevesi, o se vaega ‘B’ i solitulafono mama.  E mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina.  Po o se sala tupe e $500.  Po o fa’asalaga uma e lua.

O le moliaga o le fa’ao’olima, o se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le tausaga atoa, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.

E $1,000 se vaegatupe na fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai le na molia, mai i le falepuipui, e faatalitali ai lona fa’amasinoga.