Ads by Google Ads by Google

Falepuipui Vincent Toeava mo le 14 tausaga i le Toese i Tafuna


[ata: foa'i]
ausage@samoanews.com

O le alii lea na autu i ai le mataupu e fa’atatau i le fa’aaoga fa’agaoi o pepa ‘ai mai le Polokalame o Taumafa (Food Stamp) i le Matagaluega o Auaunaga ma Tautua Lautele (DHSS), ua fa’asala o ia e le Fa’amasinoga Maualuga e taofia i le toese i Tafuna mo le umi e 14 tausaga.

 

I le tuuina atu ai e le afioga i le Fa’amasino Sili ia Michael Kruse o lana faaiuga i le aso Faraile o le vaiaso na te’a nei, sa ia saunoa ai e fa’apea, o le fa’amatalaga a Vincent Toeava sa tuuina atu i le Ofisa Faanofovaavaaia, fai mai ua ia faamagalo atu i tagata faigaluega sa aafia fo’i i lenei mataupu, ua faigata ai i Fa’amasino ona talitonu o lo o malamalama le ua molia i le matuia o lana gaioiga sa faia, aemaise ai le aafia o tagata o loo agavaa i lalo o le polokalame o Pepa Taumafa o loo tufatufa atu e le Ofisa o le ASNAP (American Samoa Nutrition Assistance Program).

 

Na tula’i Toeava i luma o le Fa’amasinoga mo le lauina o lana fa’asalaga. Na taofia pea lava o ia i le toese talu mai le aso na pu’e faapagota ai o ia, ina ua le mafai ona ia totogi le tupe e $450,000 na fa’atulaga e le Fa’amasinoga e tatala ai o ia i tua.

 

E 19 moliaga mamafa na ulua’i tu’uaia ai o ia e le malo, ae i lalo o se maliliega na sainia ma le malo, lea fo’i na talia e le fa’amasinoga, tali ioe ai Toeava i moliaga mamafa e 2 o le faia o fa’amaumauga tau fa’asese, o le vaega C lea o solitulafono mamafa, lea e mafai ona fa’asala ai se tasi o le toese mo le umi e oo atu i le 7 tausaga, pe fa’asala i le salatupe e oo atu i le $5,000, poo le fa’asala fo’i i fa’asalaga uma ia e lua.

 

I le tali ioe ai o Toeava, sa ia ta’utino ai e fa’apea, i le va o le tausaga e 2017 ma le 2018, sa ia faia ai ni fa’amaumauga pepelo e ala i lona faia o kopi o pepa taumafa mo tagata sa agavaa i lalo o le polokalama a le ASNAP.

 

Na finau le malo i le taimi na tuuina atu ai le latou maliliega ma le ua molia, ina ia poloaina e le Fa’amasinoga le ua molia na te toe totogi atu le tupe e $702,279.30 i le polokalame a le ASNAP, o le tupe fo’i lea ua mae’a ona poloaina le ali’i Faipisinisi Asia ia Liren Zhang poo Kevin o lo o a’afia fo’i i lenei mataupu na te toe totogiina.

 

O le ali’i Loia tua ia David Vargas na tula’i mo Toeava, ae o le tama’ita’i loia sili lagolago ia Laura Garvey na fai ma sui o le malo.

 

A o le i tuuina atu le avanoa ia Toeava e fa’aleo ai lana faatoesega i luma o le Fa’amasinoga, e to’alua molimau na valaau e lana itu mo le tuuina atu o ni fa’amatalaga e fesoasoani ai i se fa’asalaga mo le ua molia. O ia molimau e aofia ai le Tina a Toeava ia Asenati Toeave, faapea ai ma le Tina o lona to’alua ia Vaofu’a Solomona, o le sa tausiali’i i le tofa a Taeaoafua Dr. Meki Solomona, lea sa avea muamua ma Fa’atonusili o le Ofisa o le DHSS.

 

Na taua e Vaofu’a i lana saunoaga le mana’omia tele o Toeava e fesoasoani i lona to’alua ma lana fanau e to’alua, lea o lo o i ai nei i Amerika mo le taumafaiga o le taotoga a lona atali’i laititi, ona o gasegase o le tino o lo o a’afia ai o ia.

 

Ae na taua e le Tina a Toeava i lana molimau e fa’apea, o Vincent, o le uii lea o le fanau e to’afa, ma o ia fo’i o se ali’i e usita’i, loto alofa ma loto fesoasoani.

 

Na fia malamalama Kruse poo a ni mea na fa’atau e le ua molia i lenei tupe tele sa ia maua mai i lana solitulafono.  E tusa ai ma le saunoaga a Kruse, e tele ni mea aoga e mafai ona fa’atau mai ai i lea vaega tupe tele. E leai se tali mai le itu tete’e.

 

Ina ua maua le avanoa o Toeava, sa ia fa’atoese ai loa i lona aiga e tusa ai o lana solitulafono sa faia. Sa ia faafetaia fo’i i latou i lo latou lagolagoina o ia ao i ai i le toese, e ui lava i le mataga ma le leaga o le gaioiga sa ia faia.

 

Sa ia taua e fa’apea, a o i ai i totonu o le toese mo le 18 masina, sa ia tatalo i le Atua ina ia toe tuuina atu se isi avanoa se tasi mo ia.

 

Sa ia faatoese fo’i i lona to’alua ma si ana fanau e to’alua, ona o le motusia o le latou mafutaga, talu ai le fa’atamala o le filifiliga sa ia faia. Sa ia taua lona mafatia, pe a mafaufau atu i le tulaga pagatia o lo o fetaia’i ma lona to’alua ma si ana fanau i le taimi nei, aemaise ai le taumafaiga o gasegase o loo aafia ai si ana fanau.

 

Sa ia faatoese fo’i i le mamalu o le atunu’u o lo o agavaa i le polokalame a le ASNAP, lea na a’afia ona o le gaioiga sa ia faia, ina ia alolofa ma fa’amagalo o ia.

 

Sa ia faatoese fo’i i tagata sa latou faigaluega fa’atasi i le Ofisa o le DHSS, aemaise ai lava i latou sa ia taua na aafia fo’i i lenei solitulafono ae le i mafai ona molia i le tulafono, sa ia faatoese ma faapea atu i ai, “outou uma lava na aafia foi i lenei mataupu, ou te fa’amagalo atu ia te outou uma na”.

 

Na faai’u lana faatoesega i lona talosagaina lea o le Fa’amasinoga mo se isi avanoa se tasi mo ia, se’i fo’i atu ai i tua e tausi lona to’alua ma lana fanau.

 

Na talosaga lana loia fautua ia Vargas mo se fa’asalaga faanofovaavaaia, faapea ai ma se avanoa e tatala ai i tua Toeava e alu e faigaluega e saili se tupe e fesoasoani ai i le tausiga o lana fanau ma lona to’alua.

 

Na taua atili e Vargas le tele o lu’itau ma fa’afitauli ua fetaia’i ma le aiga o Toeava, talu mai lava le taimi na taofia ai o ia i le toese.

 

Na faailoa e Kruse ia Vargas e fa’apea, o lea ua mae’a lana folasaga mo se fa’asalaga mo Toeava, ae le o fa’alogo atu lava le Fa’amasinoga i sana fa’amatalaga e faatatau i le toe totogiina atu o le tupe na a’afia i lenei solitulafono.

 

Saunoa Kruse e fa’apea, na pau lava lea o le tulaga o loo fia faalogo atu i ai le Fa’amasinoga, pe faapefea ona toe totogi e Toeava le tupe atoa lea na aafia i lana solitulafono.

 

Na faailoa e Kruse ia Vargas e faapea, ua mae’a ona faatonu e le Fa’amasinoga le alii Faipisinisi Asia ia Kevin, lea na molia fa’atasi ma Toeava na te toe totogi le tupe atoa na a’afia i lenei solitulafono.

 

Saunoa atili Kruse e fa’apea, e to’atele naua tagata o le atunu’u sa fa’alagolago le tausiga o latou fanau mama’i i le poloakalame a le ASNAP, peita’i o le gaioiga sa faia e le ua molia e ala i lona ave faagaoi o pepa taumafa ma leiloa ai se vaega tupe tele, ua avea ma itu ua aafia ai le polokalame, ma tulaga faaletonu atu ai ma le to’atele o aiga sa faalagolago i le polokalame.

 

Na fesili Kruse ia Vargas pe i ai se auala ua mae’a ona ia faatulaga e toe totogi ai e Toeava le tupe. Sa ia fia iloa fo’i, poo i ai ni meatotino a le ua molia i lona aiga e pei o ni ta’avale sa fa’atau mai i lenei tupe tele, e mafai ona fesoasoani i le toe totogiina o lenei tupe.

 

Na tali Vargas e fa’apea, e leai ma ni meatotino a Toeava o i ai e ono mafai ona aumai e toe totogi ai le tupe.

 

“A o fea ua ave uma i ai lenei tupe tele, lea e toeitiiti lava oo i le tolu kuata miliona. O le a lana mea na fai i ai,” o le fesili fia malamalama lea a Kruse.

 

Ae na tali Vargas fai mai, “E tusa ai o le fa’amatalaga a Toeava na tuuina mai ia te a’u, o le isi afa o le tupe na alu uma ia Kevin.”

 

Na lagolagoina e le malo le tuuina atu o se faasalaga faanofovaavaaia, atoa ai ma le poloaina o le ua molia e toe totogi le tupe. Na pau le itu tete’e i ai le malo, o le tatalaina lea o Toeava i tua e faigaluega.

 

Sa taua e Dunni e fa’apea, e le tatau ona tatalaina Toeava i tua e faigaluega, ona o lea fo’i o loo molia o ia e le malo i le isi fo’i mataupu tau solitulafono mamafa, ma e $20,000 le tupe ua faatulaga e totogi ona fa’atoa mafai lea ona tatala o ia i tua.

 

Na faailoa e Kruse i le loia a le malo le tatau lea ona fa’aauau pea le latou suesuega e faatatau i lenei mataupu. I le ripoti a le Ofisa Faanofovaavaaia e pei ona saunoa Kruse, o lo o taua ai se fa’amatalaga a Toeava sa tuuina atu i le sui o le Ofisa Faanofovaavaaia, ma ia taua ai e fa’apea, e toatele isi tagata faigaluega o loo latou faia lenei gaioiga, o le lolomi o kopi pepelo o pepa taumafa ma latou o ua fa’atasi ae maua mai ai tupe mo i latou lava.

 

Mo moliaga e 2 o le faia o faamaumauga pepelo ua ta’usala ai Toeava, e ta’i 7 tausaga le faasalaina e falepuipui ai le ua molia. Lona uiga, e 14 tausaga le umi lea ua faasala ai le ua molia i le toese i Tafuna.