Ads by Google Ads by Google

E le agava’a tagata mai fafo i le polokalame o le Medicaid


Fa’atonu o le Ofisa o le Medicaid i Amerika Samoa ia Sandra King-Young [ata AF]
ausage@samoanews.com

Ua manino i le saunoaga a le Fa’ataonusili o le Ofisa o le Medicaid a le malo, e le agava’a tagata mai fafo o lo o aumau i Amerika Samoa i le polokalame fetarale o le Medicaid, pe afai e auina atu se tasi mo togafitiga i Niu Sila, se’i vagana ai sitiseni o Amerika faapea ai ma Nesionale o le Iunaite Setete, lea e aofia ai ma tagata na fananau i Amerika Samoa.

 

O lea folasaga mai ia Sandra King-Young, sa tuuina atu i le iloiloga sa fa’atautaia e le Komiti o le Soifua Maloloina a le maota o sui i le vaiaso na te’a nei, ina ua talanoaina le mataupu e fa’atatau i le mafua’aga e ala ai ona le agava’a tagata mai fafo o loo aumau i Amerika Samoa i tupe o le polokalame o le Medicaid.

 

O le Fa’atonusili o le Medicaid ia Sandra King-Young ma le Loia Sili a le malo ia Talauega Eleasalo Ale sa valaaulia e molimau i lenei iloiloga, lea na ta’ita’ia e le afioga i le ali’i Faipule ia Vesi Talalelei Fautanu Jr o le ta’ita’i komiti.

 

O le afioga i le ali’i faipule ia Faimealelei Anthony Fu’e Allen na ia fesiligia lenei mataupu i luma o le maota, ma mafua ai loa le iloiloga.

 

Na taua e Faimealelei i lana folasaga i luma o le maota e fa’apea, e fia malamalama lona sui faipule i le mafua’aga e ala ai ona le agava’a tagata mai fafo e aofia ai uso ma tuafafine mai Samoa ua silia i le ta’i 30 tausaga o tautua ma aumau i Amerika Samoa, ae le agava’a i le polokalame o loo fa’atupe e le Medicaid, lea e auina atu ai tagata gasegase mai Amerika Samoa e togafiti i Niu Sila.

 

Sa ia taua e fa’apea, e le fa’asea i le auaunaga a le Falema’i ma le Ofisa o le Medicaid, pau lona lagona, o tagata nei o loo aumau i le atunu’u, o loo totogi a latou lafoga, tautua i afioaga, ekalesia ma le malo, ao lenei lava e le o agava’a i latou i fa’amanuiaga eseese nei.

 

Ae na faapupula e King-Young e fa’apea, o le polokalame o le Medicaid e pulea e le malo feterale, ma ua mae’a fo’i ona latou tuuina mai ta’iala ma alafua e fa’agaioi ai le polokalame.

 

Sa ia faaali manino i luma o le Komiti e fa’apea, e na o sitiseni Amerika lava ma Nesionale a le Iunaite Setete e agava’a i le polokalame o le Medicaid, i lalo o le polokalame fou lea ua mafai ai ona auina atu gasegase e togafitia i Niu Sila.

 

Pau tagata mai fafo e agava’a i lalo o le polokalame talu mai le suiga o le tulafono na pasia e le Konekeresi i le 2009, o fanau laiti ma Tina ma’itaga.

 

Mo se fa’ata’ita’iga e pei ona saunoa King-Young, afai e ave se tagatanu’u o Amerika Samoa e togafiti i Niu Sila, o le 80% o le tupe e alu i le malaga faapea ai totogi o fale talimalo ma le totogi o togafitiga i le falema’i e fa’atupe e le polokalame o le Medicaid, ae o le 20% e fa’atupe e Amerika Samoa, auala mai lea i tupe lotoifale lea ua fa’amatu’u atu e le malo e fa’afetaui ai tupe a le malo tele.

 

Ae afai e auina atu se tagata mai fafo o loo aumau i Amerika Samoa e togafiti i Niu Sila i lalo o le polokalame o le “off island referral”, e le mafai ona fa’aaoga se tupe mai le Medicaid e totogi ai le fa’atupeina o le malaga e aofia ai ma le totogi o togafitiga, ae mafai ona fa’aaoga i ai tupe lotoifale mai le malo o Amerika Samoa.

 

Na pau le auala e mafai ai ona agava’a tagata mai fafo o loo aumau i Amerika Samoa i tupe o le Medicaid, pe afai e togafitia i latou i le falema’i o le LBJ i Faga’alu, ona mafai ai loa lea i lalo o polokalame eseese a le falema’i o loo agava’a ai tagata e vaivai le tamaoaiga, ona fa’aaoga tupe a le Medicaid e totogi ai pili a tagata.

 

O lea auala e pei ona fa’amanino e King-Young, e tatau ona talosaga muamua tagata o loo autova’a atu i le falema’i i polokalame eseese a le falema’i, ona mafai ai loa lea ona agava’a i latou i le polokalame o le Medicaid.

 

Ae mo le polokalame o le Medicare, e mafai e soo se tagata mai fafo o loo aumau i Amerika Samoa ona agava’a i le Medicare pe afai e malaga i soo se vasega o Amerika mo talavai poo togafitiga, ae se’i vagana i latou ua tali saogalemu, o i latou fo’i ia ua agavaa i penefiti o lo o fa’atulaga mai e le polokalame o le Medicare.

 

Talu ona amata mai le polokalame lea e auina atu ai gasegase i Niu Sila mo togafitiga, ua silia i le to’a 200 le mamalu o le atunu’u ua mafai ona auina atu ai, ma le lisi fa’atalitali e to’a 40 o lo o i ai i le taimi nei.

 

O i latou sa auina atu i Niu Sila e aofia ai ma ni tagata se to’alua e le o ni sitiseni o le malo tele poo ni nesionale fo’i, ae na mafai ona auina i Niu Sila, i lalo o aiaiga faapitoa e taua o le “special narrow exception”, pe afai ua tula’i mai se gasegase tuga ma ua mana’omia vave ai se togafitiga i Niu Sila.

 

Na fesili le Sui Fofoga Fetalai ia Fetu Fetui Jr pe le mafai lava ona faia se suiga i le tulafono ina ia mafai ai ona agava’a tagata mai fafo o loo aumau i Amerika Samoa.

 

Na fa’amanino e le Loia Sili ia Talauega e fa’apea, e le mafai lava e le malo o Amerika Samoa ona faia ni suiga i tulafono a le feterale, ona o tulafono na pasia mai e le Konekeresi.

 

Saunoa atili Talauega e fa’apea, e mafua ona le agava’a tagata mai fafo o loo aumau tumau i Amerika Samoa i le Medicaid, ona o tupe nei e faapitoa lava mo na o tagatanu’u o Amerika. O tagata o loo nonofo mau i Amerika Samoa, e le o aloaia e Amerika ona taua i latou o ni tagatanu’u mai i Amerika.

 

Ae afai e naunau Amerika Samoa e finau ia Amerika ina ia aloaia loa tagata mai fafo o loo nonofo mau i le teritori e avea ma tagata nonofo mau i Amerika, atonu e talia e Amerika, peita’i, e o no tula’i mai ai se isi tulaga e le manana’o Amerika Samoa e tupu.

 

O lea tulaga e pei ona saunoa Talauega, e ono avea ai loa le tulaga lea ma itu e aapa mai ai loa le malo feterale ma latou pulea loa tulafono tau femalagaaiga i Amerika Samoa.

 

O le itu le manuia pe afai ae pulea e le feterale tulafono tau femalagaaiga i Amerika Samoa, o le a faigata ai loa ma tulaga tau femalagaaiga. Mo se fa’ata’ita’iga, soo se tasi e toe fia ulufale mai i Amerika Samoa, e tatau ona talosaga se visa e malaga mai ai, pei fo’i o le visa o loo malaga atu ai i Hawaii ma le malo tele.

 

Saunoa Talauega e faapea, na pau le auala e mafai ai ona maua le fesoasoani mo tagatanu’u ua nonofo mau i le teritori, o le tapena lea e le Fono o se pili e fa’atulaga ai se tupe e fesoasoani ai mo le auina atu o i latou nei mo togafitiga i fafo.