Ads by Google Ads by Google

Finau Senate e puipui ogasami fagota a Amerika Samoa

O le pasia ai e le Senate o le latou i’ugafono malilie fa’atasi, e talosagaina ai le Fono o Pulega o Faigafaiva a le Itulagi o le Pasefika i Sisifo, ina ia fa’atumauina pea le sone e 50 maila tautai lea e fa’asa ona fagota ai va’a tetele i ogasami o Amerika Samoa, ua atagia mai ai lo latou naunau e puipui ma fa’atumauina le saogalemu o ogasami fagota o le atunu’u.

 

Saunoa le affoga i le ali’i sui peresetene ia Nuanuaolefeagaiga S. Nua i le taimi na tula’i ai e fa’atula’i le mau ina ia pasia le i’ugafono e faapea, e ui o lea ua mae’a ona faia le fa’aiuga a le Fono Fa’afoe, e tatau lava ona fai pea le fa’aiuga a le maota i lenei i’ugafono taua, ina ia fa’amautuina ai pea le tete’e a le Fono i lenei mataupu, ma fa’ailoa ai le lagolagoina o taumafaiga a le kovana ma le faigamalo.

 

Na fa’ailoa e le ali’i peresetene o le Senate ia Gaoteote Palaie Tofau i luma o le maota e fa’apea, o lea ua mae’a ona fai le fa’aiuga a le Fono Fa’afoe, ina ia fa’aitiitia ogasami e fa’asa ona fagota ai va’a tetele i le 12 maila, mai le 50 maila sa i ai.

 

Saunoa Nua e fa’apea, o le isi itu taua o le i’ugafono lea ua pasia, o le a mafai ai ona lagolago se taumafaiga a Amerika Samoa, i le finauina lea o lenei mataupu i luma malo aufa’atasi, ina ia maua ai se fesoasoani mo le teritori.

 

Na taua e le ali’i senatoa mai Manu’a e fa’apea, o se tasi o mataupu sa talanoaina e le komiti ina ua iloiloina lenei mataupu, o le Feagaiga sa osia e tu’u atu ai puipuiga o ala manuia a Amerika Samoa e pei o laueleele ma le sami i le vaavaaiga a le malo tele, peita’i, e foliga mai ua le o gatasi tuutuuga o le Feagaiga sa osia ma le fa’aiuga e pei ona faia.

 

“Ou te manatu, e le tatau ona gata ai i i le mataupu lenei, ae tatau lava ona finau Amerika Samoa i luga atu ina ia maua ai se tali mautu e fesoasoani ai i le atunu’u”, o le saunoaga lea a Nua.

 

Na fa’aluaina e Gaoteote le finagalo o Nua, ma ia saunoa ai e fa’apea, e le o faigofie i ta’ita’i o le malo le fa’aiuga ua faia e le Fono Fa’afoe, o le pasia lea o lana fa’aiuga a’o lea e tete’e malosi i ai Amerika Samoa.

 

I totonu o le i’ugafono malilie fa’atasi lea ua pasia e le senate, o lo o talosagaina ai le Fono Fa’afoe ina ia fa’atumauina pea le fa’asa lea ona fagota va’a tetele i totonu o le 50 maila o ogasami fagota a Amerika Samoa.

 

O lo o taua ai fo’i i totonu o le i’ugafono e fa’apea, o le Asosi o Va’a Fagota Alia i Amerika Samoa, o se vaega e malolosi i faiga faiva, ua masani fo’i latou i le fa’aaogaina o va’a fagota alia e fagogota ai.

 

I se iloiloga sa faia i luma o le senate i le masina na te’a nei, lea na valaaulia ai le aufai va’a fagota alia, atoa ai ma sui o va’a fagota tetele e molimau, sa finau ai le aufai va’a alia ina ia fa’atumauina pea le fa’asa lea ona fagotaina e va’a fagota tetele totonu o le ogasami e 50 maila a le atunu’u.

 

O ni isi o mafua’aga sa taua e le aufai va’a fagota alia e mafua ai le latou tete’e, afai e fa’ataga ona fagogota va’a tetele i totonu o le 50 maila, o le a fa’aitiitia i’a mo ogasami o le atunu’u.

 

Ae mo i latou o lo o fa’agaioia va’a fagota tetele, sa latou talosaga i le komiti a le senate ina ia talia le latou talosaga, e fa’ataga ai ona latou fagotaina totonu o le ogasami fa’asao lea.

 

Ina ua fesiligia e se tootoo le tofa a Aumua Amata, i se iloiloga sa faia i le Fale Samoa a le Fono Faitulafono i le vaiaso na te’a nei i le mataupu lenei, na taua ai e Aumua e fa’apea, e tatau fo’i ona tu’u se avanoa i le aufai va’a fagota tetele e fagogota ai i ogasami o Amerika Samoa, aua o lo o fesoasoasni fo’i i latou i le atina’eina o le tamaoaiga o le atunu’u.