Ads by Google Ads by Google

FESILIGIA E SENATOA TULIFUA FALE LE UMA NA FAUSIA

I le tau fa’ai’ui’u o mata’upu o le Senate i le taeao o le aso Tofi, 26 o Ianuari na tula’i ai Senatoa Tulifua Tini Lam Yuen ma fa’aali sona finagalo e uiga i le polokalama o faugafale lea o lo ’o fa’atautaia e le Fale Tupe o Atina’e o lo ’o peresitene ai Lolo Moliga.

Fai mai Tulifua, ua tele na’ua tagata o lona itumalo ua le uma a latou fale ona fau ma le anoano o le fa’asea ua taunu’u atu i lona ofisa mai le ‘au konokarate o lo ’o fausia nei fale ona ua leai se tupe e toe maua atu i le Fale Tupe o Atina’e e fa’auma ai nei galuega.

I lona manatu, ua fai lenei polokalama ma ala ma taga e fai ai polokiki a Lolo i lenei vaitami o le fa’atosina mo le palota ia Novema

“O Lolo o la’u uo ae ua ou fa’anoanoa i le tele o tagata o lo’u itumalo (Vailoa) ua na’o na tutu o fale ae ua le uma na fau.  Tatou te pisa so’o i le transparency (tonu ma le sa’o o le fa’aaogaina o tupe) a o ona tuliloaina lea mata’upu mo le malamalamaga o le maota,” o le saunoaga lea a Tulifua.

O Lolo Moliga o lo ’o ua fa’aalia o ia o se sui tauva mo le tofi kovana o Amerika Samoa i le tausaga nei.  Ua fuafua e le to’oto’o o se taimi oi luma o le’a tula’i ‘ese ai mai lona tofiga o le peresitene o le Fale Tupe o Atina’e ae alo mo le kemupeni o le tofi Kovana e faia lea ia Novema o le 2012.

O le polokalama lenei ua leva ona fa’agasolo i ala’alafaga ta’itasi ma e tele se tupe mai le malo tele e ova ma le 100 miliona tala o lo ’o fa’aalu mo le fauina o fale o tagata ua agava’a mo lea fa’amoemoe.

E fausia nei fale i luga o fanua o tagata ma o tu’utu’uga e pei ona aiaia e le Feterale ma le malo o Amerika Samoa o fale nei e mafai ona nofo totogi ai tagata latou te gafatia le tau i totogi maulalo.  O tupe nei e ‘aitafalafu i se pasene la’itiiti lava ae se’i vagana ua uma le 15 tausaga ona fa’ato’a maua lea e le tagata e ona le fanua nei fale.

O le atugaluga o  Senatoa Tulifua ua aliali mai ua fa’aaoga lenei polokalama e Lolo e fa’atosina ai le palota mo le tofi Kovana. 

Sa tali le peresitene o le Senate, e ao ona fa’afeso’ota’i e Tulifua Lolo ma le Fale Tupe i lenei mata’upu e maua mai ai se tali aua e le’o ia te ia se fa’amalamalamaga i le polokalama ua fesiligia.  Na fa’aopo’opo peresitene Ga’ote’ote Pala’ie Tofau  Ga’ote’ote, na te iloa o ni isi ua fau fale i lalo o lenei polokalama ua le tausisi i ata o fale ae ua fau fa’a lapo’a ma ua le tusa ai la ma le tupe ua fa’aagaga mo le galuega ua fai.  I lona manatu o le ala lea ua le uma ai fale e pei ona saunoa i ai Tulifua

I se talanoaga a le sui o le Lali ma Senatoa Tulifua, sa ia ta’ua ua tatau i le tofa a Lolo ona o’o mai i luma o le maota ma fa’amanino pe aisea ua leai ai se tupe e fa’ama’e’a ai le polokalama. 

“Ua na’o na fau o nei fale ona tutu lea ua le uma.  E fia malamalama ai la lo’u nei sui i le fa’aaluina o tupe o le polokalama atoa ma le ala ua le uma ai ona fau o fale.

“E lelei lava le o’o mai o Lolo i luma o le maota ona maua atoa lea o le tali o le mata’upu ua ou lagaina.  E to’atele le ‘au konokarate ua fa’ao’o mai a latou faitioga ia te a’u talu ai ua leai se tupe e totogi ai latou ma fa’auma ai galuega sa fai.”

Fai mai a Tulifua, e le o se mata’upu tau ia la’ua ma lana uo o Lolo a’o se atugaluga ia te ia ma tagata o lona itumalo i le fia malamalama i le pogai ua le uma ai le polokalama mo le fausiaina oa latou fale.

Ua fa’atoa’i atu nei le talosaga i luma o le matoa e a’ami Lolo se’i o’o mai e fa’apupula le mata’upu ua folasia.  E le’o mailoa pe amana’ia e le peresitene o le Fale Tupe o le Atina’e le talosaga a Tulifua.

I le isi mata’upu na tula’i ai Tulifua sa ia fa’aalia lona popolega ona o le to’atele o tagata faigaluega a le Fono o lo ’o va’aia pea o lo ’o faia a latou polokiki i totonu o le maota fono mo sui tauva mo le tofi kovana o lo ’o latou sapaia.

 “E iai la’u uo o Muagututi’a (Leapei Fa’aola) o lo ’o faigaluega i le fono a’o lana masani o le taumulimuli lea ia Galea’i po ’o fea a le mea e alu iai Galea’i e alu atu ai ma Leapei.  Ua tele le ghost employees (‘aufaigaluega e le maua i fale e galulue ai) i totonu o le fono ma e tatau ona tatou fa’ata’ita’i i fautuaga a Obama (Barrack Obama-peresitene o le Iunaite Sitete o Amerika) ia ‘ave ‘ese tagata e leai ni mea e fai ma fa’aiti’itia ai le ‘au faigaluega a le malo.”

O le finagalo o Senatoa Tulifua ina ia aua le faia ni fa’atosina polokiki a tagata faigaluega i taimi o galuega a le Fono.  Sa tula’i Senatoa Velega Savali ma fa’aali lona finagalo totama’i i nei faiga ua fai so’o i totonu o le maota ma ua ia fautua ai i tagata faigaluega ia taofi loa lenei masani.

“Ua fai so’o lenei tulaga ma e tatau ona tu’u lenei faiga o le fa’atosina a tagata faigaluega a le Fono i totonu o le maota i taimi faigaluega a le malo.”

I ni isi tala, o lo ’o fuafua se malaga tele a le Fale Tupe o Atina’e ma le komiti fa’atonu mo Samoa i se taimi lata mai mo ni a latou fonotaga ma tafaoga i Apia.  Ta’ua e se tasi o komiti fa’atonu e tusa ma le fa i le lima aso o le malaga ma e nonofo i se fale talimalo tele i Apia.  E tusa ma le $200 le tupe fa’aaoga a le tagata malaga e to’atasi (per diem) i le aso.  A fua i le to’atele o lenei savali i Apia e tauau ina ova i le $50,000 le tupe o le’a fa’aalu a le Fale Tupe a Atina’e mo lenei tafaoga ma fonotaga i le malo tuto’atasi.