Ads by Google Ads by Google

FAUTUA NISI KOVANA TOFI SE KOMISI FUAFUAINA TAU OLOA

O le fesuisuia’i o le tau o oloa mai lea taimi i lea taimi, na mafua ai ona tuuina atu e ni isi o le atunuu ni a latou fautuaga i le kovana sili, mo le tofiaina lea o se Komisi latou te fuafua ma vaavaaia le tau o oloa i le atunuu.

E le’i talitonuina e nisi o tagata faatau na mafai ona fesiligia e le Samoa News se finagalo o le alii kovana e faapea, o le taimi lava e faatapula’a ai e le malo le tau o oloa i le teritori, ona taugata loa lea o le tau o le soifuaga ma sii maualuga e le aufai oloa le tau o a latou oloa.

O lea finagalo o le afioga i le matua ia Togiola Tulafono na taua e le susuga Vaiula Tunufa’i, “o se finagalo e leai ni mau faamaonia e tua i ai, ae o se tali foi e pupuni ai le pagatia o le atunuu.”

“O le taimi lava e faatapula’a ai e le malo tau o oloa, o le taimi foi lena e maua ai e le atunuu ma le mapusaga,” o le saunoaga lea a Vaiula, o se tasi o tamalii sa avea ma faipisinisi mo le umi e 20 tausaga.

Na taua e Vaiula, o le faafitauli lea ua feagai nei ma le atunuu, o le toaititi lea o tagata Samoa e faafoeina faleoloa, ona o le tele o pisinisi ua faafoe ma pulea e tagata mai Asia, ma o i latou foi nei o loo mafua ai le taugata o le tau o oloa.

“O ai na iloa atu o loo talatalanoa lava tagata Asia ma malilie i le tau e tasi e faatau ai oloa eseese i le teritori, mo se faataitaiga o le taga alaisa, na ona tuana’i lava o le galulolo oso maualuga loa ma le tau o le taga alaisa i le taimi nei, lea lava ua tumau ai lava i le lata i le $40 le tau o le taga lapo’a, e oo i le tele o oloa e manaomia i aiga i aso fai soo, e ese le tau e faatau ai i le isi masina, ese foi le tau e faatau atu i le isi masina,” o le sa’i lea a le susuga Vaiula.

O le finagalo foi lea o le tina o Sieni Lomi o Tafuna ina ua fesiligia e uiga i lenei mataupu. Na taua e Sieni, na pau lava le auala e maua ai e Amerika Samoa le mapusaga mai le taugata o le tau o oloa, o le faatulaga lea e le malo o se Komisi latou te faatonutonuina le maualuga o le tau o oloa, e pei foi ona faia e le malo o Samoa.

“Ou te talitonu lava a’u e mafai ona fesoasoani le malo i le mafatiaga o le atunuu, pe afai e tofia se Komisi latou te mataituina tau o oloa i le teritori,” o le molimau lea a Sieni.

E le fou le mataupu lenei i luga o le polokalame a le alii kovana i faaiuga o vaiaso taitasi, ona o se avanoa lea e sulu atu i ai le atunuu i le faaao o le malo, mo sona finagalo a’o se auala foi e maua ai e tagata lautele se mapusaga mai faafitauli o loo maitauina i totonu o le atunuu.

O le vaiaso na te’a nei na toe laga ai e nisi o tootoo i luga o le polokalame a le kovana le mataupu lava lenei, ma talosagaina ai loa le tatau lea ona tofia o se Komisi e vaavaai ma faafoeina tau o oloa.

Na taua e le tootoo na valaau atu i le polokalame a le kovana, o ia foi lea o se alii faipisinisi taxi i le atunuu, e le talitonu lona mafaufau pe aisea e le mafai ai e le malo ona faatapulaa le tau o oloa ae mafai ona o latou faatapulaa le totogi o pasese o taxi ma pasi.

Na taua e le tootoo lea, e tutusa lelei lava le pisinisi faleoloa ma le pisinisi taxi ma pasi, o pisinisi o loo maua ai tupe e tausi ai aiga ma tautua ai le malo ma le atunuu, peitai o le faafitauli o loo maitauina, soo se taimi lava e faasea ai tagata faatau i le taugata o oloa, ae fai mai le tali a le malo, e leai se ‘rate control’, “ae aisea la e mafai ai e le malo ona faatapula’a totogi o pasese i taxi ma pasi, ae le tuu mai foi le avanoa i le aufai taxi ma pasi e pule ai lava le tagata i le totogi o pasese o lana taavale,?” o le fesili lea a le tootoo i luga o le polokalame a le kovana.

Saunoa Togiola, e tele le naunau atu o le malo e fia faatapulaa le tau o oloa, ae i ai le talitonuga e mafai lava i tulaga o fefaatauaiga ona foia le tulaga o le maualuga o le tau o oloa o loo faatau ai, ma o faiga moni ia faatemokarasi e pei ona saunoa Togiola.

Sa ia taua foi e faapea, e le tutusa le teritori ma le malo tutoatasi o Samoa i Sisifo, lea e i ai la latou Komisi o loo faatapulaaina le tau oloa, ae o iinei, “o le taimi lava e faatinoina ai e le malo le gaioiga lea, e le gata o le a maualuga ai le tau o oloa, ae o le a taugata ai foi ma le tau o le soifuaga.”

“Ou te talitonu e sili lava pe a taoto atu i le tauvaga a le aufaipisinisi o loo faia, aua afai e vaai atu le isi faipisinisi ua tau le alu ana oloa, ona manatu lea e toe tuu i lalo lana tau, ma maua ai loa se mapusaga mo le atunuu,” o le saunoaga lea a le alii kovana