Ads by Google Ads by Google

Faitio falema’i i Hawaii mailei o lo o faia i gasegase mai AS

Na taua e le Pulesili o le Falema’i a le LBJ ia Taufete’e John Faumuina le tauaao e lona Ofisa o ni faitioga mai Falemai i Hawai’i, i mailei o lo o faia e ni isi o gasegase a le atunu’u o lo o auina atu i Hawaii mo togafitiga, e ala i le fautuaina lea o i latou ina ia ui sa’o lava i le potu tigaina o le ER i le taimi e taunu’u ai i falema’i i Hawaii, ina ia fa’a faigofie ai tulaga o a latou talavai ma le totogiina o pili i le falema’i.

 

Na taua e Taufete’e i luma o le fonotaga a le kapeneta ananafi, ua fautuaina lona ofisa e falema’i mai Hawaii ina ia taofia lea tulaga o lo o faia e gasegase o lo o aga’i atu i Amerika Samoa nei.

 

Sa ia taua e fa’apea, o le fautuaga lea e masani ona ave e le falema’i i le mamalu o le atunu’u o lo o malaga i fafo mo togafitiga, aua e le iloa po o fea o le a sulu i ai nai tagata o le atunu’u i le taugata o pili o falema’i i Hawaii ma Amerika.

 

“O le itu lelei la o le faitioga lea ua tuuina mai e falema’i i Hawai’i, ua maua ai le avanoa matou te galulue fa’atasi ai ma falema’i i Hawaii, i le tau sailiina lea o ni auala e mafai ai ona agava’a nai o tatou tagatanu’u e malaga i fafo mo togafitiga i polokalame o Inisiua a Hawaii, ma fa’a faigofie ai ona totogi a latou talavai,” o le saunoaga lea a Taufete’e.

 

Na fa’aaoga e Taufete’e lona avanoa sa maua i le taimi o le fonotaga a le kapeneta, e fa’amanino ai le mataupu e fa’atatau i le polokalame a le falema’i, le Off Island referral lea o lo o to’atele le atunu’u o lo o faitio ma fa’asea ai.

 

“O le mea moni lava, e le lava le tupe o lo o fa’atupe ai le polokalame lea e ave ai gasegase i fafo ma toe totogi ai a latou pili falema’i, ae o lea ua tele fa’asea a le atunu’u e fa’atatau ia te a’u ma le polokalame,” o le saunoaga lea a Taufete’e.

 

Sa taua foi e Taufete’e  lu’itau o lo o fetaia’i ma le LBJ i le le lava lea o foma’i e fa’atinoina le galuega.

 

Talu ona tuana’i ni isi o iloiloga sa faia i le va o le Senate ma le Komiti Fa’afoe a le Falema’i i le lua vaiaso talu ai, e tele fa’asea ma fesili na taua e Taufete’e ua fesiligia ai e le atunu’u le pulega a le falema’i, i le mafua’aga e le mafai ai ona ave gasegase tigaina i fafo mo talavai.

 

“E le mafai ona ave se gasegase tigaina i fafo mo talavai ma togafitiga, pe afai e leai se foma’i na te taliaina le auina atu o ia mo togafitiga, aemaise ai fo’i, e le mafai e le falema’i ona totogi se va’alele e auina atu ai lea gasegase i fafo mo togafitiga, pe afai e le gafatia ona ave i le Hawaiian Air, e le faigofie le mataupu, e fai lava si faigata, ae taumafai pea e fa’amanino i le atunu’u,” o le saunoaga lea a Taufete’e i luma o le kapeneta, o lana saunoaga fo’i lea sa tu’uina atu i luma o le komiti a le Senate ina ua fesiligia o ia e uiga i le polokalame lea a le falema’i.

 

Saunoa le ali’i kovana ia Lolo Matalasi Moliga, ua oo i le taimi ua tatau ai ona tali e le falema’i le mau fesili o lo o tu’u fesili ai le atunu’u e fa’atatau i le latou tautua.

 

“O lea lava e fetuleia’i lava le pulega ma le komiti faafoe a le falema’i i fa’aletonu o loo tutupu, ao lea lava e afaina le soifua maloloina o le atunu’u, e le o maua fo’i e le atunu’u se tali e tusa ai o le mau fesili o lo o latou fia malamalama i ai,” o le saunoaga lea a le alii kovana.

 

“Ua tatau fo’i ona i ai se isi Komiti fa’apitoa latou te fautuaina le falea’i i auala e fofo ai fa’afitauli eseese nei, o le mea lea ua maitauina, ua fefiloi lava galuega a le falema’i ma faiga fa’apolokiki, ae afaina ai le soifua o tagata,” o le isi lea saunoaga a Lolo.

 

“Ua o o i le taimi ua tatau ai ona aveese faiga fa’apolokiki ae fa’alelei le tautua ma le auaunaga a le falema’i, o lea fo’i sa vavao le atunuu i mataupu e fa’atatau i nai fanau laiti sa maliliu, o lo o tele faasea a le atunuu i le fa’aauau pea lea ona maliliu o tagata, ae foliga mai e ese le tulaga lea o lo o aga’i i ai le vaai mamao a le falema’i,” o Loloa lea.

 

I tulaga o foma’i, ua fautuaina ai e Lolo ia Taufete’e ina ia fa’atulaga lelei se polokalame mo totogi o foma’i, ona tu’u fa’atasi lea ae avatu se’i ave i le Fono Faitulafono, e fa’atulaga mai ai se alagatupe e totogi ai foma’i.

 

Na taua e le alii kovana e fa’apea, o le isi lea fa’afitauli o lo o maitauina i le taimi nei, ua avea le laiti o totogi o lo o ofa atu i foma’i ma auala ua mumusu ai foma’i e fia o mai i Amerika Samoa.

 

“E leai se foma’i e fia sau pe afai e na o le $100,000 le totogi e ofo atu i le tausaga, e oo uma lava i tagata lagona faapena, ae afai e lelei ona tatou faatulagaina totogi o foma’i, o iina o le a mafai ai ona foia le faafitauli o lo o fetaia’i ma le atunu’u i gasegase o lo o ave i fafo mo togafitiga,” o le saunoaga fa’aiu lea a le ali’i kovana.