Ads by Google Ads by Google

Fagagogo: O Le Sone Vevela — Vaega: 115

Fa’atalofa atu i le mamalu o le atunu’u, i lou alafa’i mai i le manuia i lenei taeao fou, o se aso e fa’aopopo i lou soifua ma si o’u nei ola, e ao ai ona o tatou fa’apea ifo, “Le Atua e, e silisili lava Oe lo matou Tama, aua o le taulaga tutasi na e molia mo i matou, ua maua ai e i matou le ola ma lo matou fa’aolataga, ia fo’i atu pea ia te Oe Tama le vi’iga e fa’avavau, fa’avavau lava, Amene.”

 

Na muta mai la tatou tala, ina ua alu nei le ali’i foma’i o Dan Dalgard e agai atu i le Ofisa Tutotonu o le kamupani a le Hazelton Washington, ina ua to’a mai le tale ma le fiva o le ali’i o Milton lea la te galulue fa’atasi i totonu o le nofoaga o lo’o i ai manuki.

 

Fai mai, ina ua taunu’u Dan Dalgard i le nofoaga tutotonu o le kamupani a le Hazelton Washington, na alu sa’o lava i le ofisa o le ali’i pule sinia o le kamupani. Ua fa’amatala e Dan i le ali’i pule sinia o le Kamupani le mea o lo’o tupu i le nofoaga o lo’o tausi ai manuki ma ua fa’amatala fo’i i ai le tulaga ua o’o i ai tagata faigaluega e to’alua lea ua mama’i mai ai. Fai mai, a’o fa’amatala e Dan Dalgard i le ali’i pule sinia o le kamupani tulaga uma nei, na avea ma ala ua maligi ifo ai ona loimata. Fai mai, ua le mafai ona tatali e le ali’i foma’i ona fa’alogona, ua tagi ai nei, ua le mafai ona toe tautala.

 

Na taumafai nei le ali’i foma’i e fa’ailoa i le ali’i pule sinia, “Ua tatau ona tapunia  le nofoaga o lo’o i ai manuki i se taimi vave lava.” O le fautuaga a le ali’i o Dan Dalgard na folasia i luma o le ali’i pule sinia o le kamupani, ia tapunia vave le nofoaga lea ma tu’u atu i le vaega a le Ami a le Malo Tele latou te su’esu’eina.

 

Na amata ona tula’i mai mea nei i le Masina o Oketopa, ma o lea ua to’alua tagata ua mama’i ai, e to’a tasi o lo’o i le falema’i, ae o le isi, o le a auina atu i le falema’i mo ona togafitiga. Fai mai le fa’amatalaga a Dan i le ali’i tusi tala o Richard Preston, sa mafaufau pea ma saga mafaufau pea e fa’apea, afai o le a a’afia le ola o tagata, o lona uiga o le taimi lenei o le a va’aia ai auga ma fa’ailoga, ona o lo’o ta’aalo i latou ma le afi.

 

Fai mai, na lagona e le ali’i pule sinia o le kamupani le fa’anoanoa, ina ua fa’alogologo i le fa’amatalaga a Dan Dalgard, ma na a’e ai loa se manatu i le ali’i pule sinia, ua tatau loa ona tapunia le nofoaga o lo’o tausi ai manuki.

 

Ina ua ma’ea le feiloa’iga a Dan ma le ali’i pule sinia o le kamupani a le Hazelton Washington, na savali fa’anatinati atu nei Dan i lona ofisa, ae taunu’u ane, o lo’o i ai sui mai le C.D.C o lo’o fa’atali mai mo ia. E foliga mai, o le mamafa o le avega ua i luga nei o le ali’i foma’i o Dan Dalgard, ma e ui lava ina o’o i lenei tulaga, ae sa taumafai pea e fa’ato’ato’a mea uma, ina ia saogalemu le to’atele o nisi tagata o lo’o galulue i totonu o le nofoaga o lo’o i ai manuki.

 

O le mafua’aga ua o’o ane ai sui mai le C.D.C i le kamupani a le Hazelton, ona o le latou feagaiga ma le maliliega ma le vaega a le Ami, o i latou o le a feagai ma tagata o le a a’afia pe mama’i fo’i ma o le ala lea na o’o ane ai. Ua fa’amatala nei e Dan Dalgard i sui o le C.D.C le tulaga ua o’o i ai ana tagata faigaluega o lo’o galulue i totonu o le nofoaga o lo’o tausi ai manuki.

 

E to’alua tagata faigaluega a le kamupani a Hazelton Washington ua a’afia i le fa’ama’i, o le isi ali’i o lo’o i le falema’i, a’o le isi, ua matua’i maualuga lava le fiva, ua tale fa’asolo atoa. Ua uma fo’i ona fa’ailoa ma fautua Dan Dalgard, i le pule sinia o le kamupani, ua tatau ona tapunia le nofoaga lea mo le saogalemu o tagata uma. Na fa’ailoa fo’i e Dan i le vaega a le C.D.C, e tatau ona fa’atu’u atu le nofoaga o lo’o tausi ai manuki i le vaega su’esu’e a le Ami, ona o lo’o i ai foma’i fa’apitoa ma mea faigaluega e fa’atino ai le galuega i totonu o le nofoaga o lo’o i ai manuki.

 

E faia pea…

 

Fa’aliliu: Akenese Ilalio Zec