Ads by Google Ads by Google

Fa’amalumalu ASRU ae fa’afoe...

Malisi Ta’ito’a 7 Sisiga Fu’a

Ua tasi nei le fa’afitiga o aleaga i le taitaifono ma le peresetene o le Iuni Lakapi a Amerika Samoa (ASRU), fa’apea ai le komiti fa’afoe, ina ia tu’u aloaia atu le fa’atautaiga o le ta’amilosaga o le Taito’a 7 faavaomalo o le Sisiga Fu’a o lenei tausaga, i le kalapu a Tama Tuai a Malisi i Amerika Samoa nei.

O se fa’aiuga e le’i faigofie ona tasi moemoe i ai le tofa saili a le afioga i le Kovana Sili ia Togiola Tulafono, o ia fo’i o le taitaifono o le ASRU, ma le pulega a le Iuni.  Peita’i ona o le tulaga mae’ae’a i fuafuaga na fa’ata’oto ma folasia e le Kalapu a Malisi i se fonotaga sa usuia i le Aso Lua o le vaiaso nei, i auala uma o le a latou fa’atautaia ai le ta’amilosaga, na talia ai e le Kovana ma le ASRU, le fuafuaga a Malisi e latou te fa’atautaia le ta’amilosaga i lenei tausaga.

O le fonotaga na taitaia e le alii kovana, lea foi sa auai le Failautusi ma le Sui Peresetene o le ASRU ia Falefata Moli Lemana, atoa ai ma le Peresetene a le kalapu tama tuai a Malisi, ia Toleafoa Isitolo Wulf ma lana taupulega.

Na faamaonia mai e Falefata, le tu’u aloaia o le fa’atautaiga o le ta’amilosaga taito’a 7 o le fu’a, i le kalapu a Malisi, i lalo o le fa’amalumaluga a le ASRU.

Saunoa Falefata, ua talia ma le agaga fiafia e le ASRU le polokalama fa’ataoto a le Malisi, e aofia ai ma ‘au ua fa’amoemoe e malaga mai atoa ai ma fa’ailoga ua fuafua e tufatufaina.

“O le isi lea tulaga sa matou sapasapaia ai le faamoemoe a Malisi, ona o i latou foi lea ua amata mea i lenei faamoemoe, o lea foi ua latou maua mai nisi o kamupani latou te lagolagoina lenei faamoemoe,” o le saunoaga lea a Falefata.

Saunoa foi Falefata, e ui o lea ua tu’u aloaia atu le fa’atautaiga o le ta’amilosaga i le kalapu a Malisi, peitai o tulafono uma lava a le IRB lea o lo o mulimulita’i i ai galuega a le ASRU, e pei o ‘au ma tama o lo o fa’asala, o tulafono uma ia o le a mulimuli ta’i i ai Malisi i le fa’afoeina o lenei fa’amoemoe.

Na tomua i se saunoaga mai i le peresetene a le Malisi, ia lana fa’afetai i le kovana sili, o le peresetene o le ASRU ia Te’o J. Fuavai faapea lana pulega atoa, ona o le avanoa ua maua e le Malisi e fa’afoe ai lenei fa’amoemoe.

“Momoli atu le agaga faafetai i le kovana, le peresetene ma le pulega a le Iuni Lakapi a le atunuu, ona o le avanoa ua tuuina mai matou te faafoeina ai lenei faamoemoe.  E tasi lava lo matou faanaunauga, o le fia fesoasoani lea i le Iuni i le atina’eina ma le siitia maualuga o le tulaga o le ta’aloga lakapi i le atunu’u, ina ia mafai ai ona ausia e tama ta’a’alo le tulaga maualuga lea ua i ai le lakapi i soo se vaega o le lalolagi i le taimi nei,” o le saunoaga lea a Toleafoa.

Na toe fa’aleo e Toleafoa ia tulaga e pei ona sa saunoa i ai ia Falefata, i tulaga o tulafono e fa’afoea ai lenei ta’amilosaga, ina ia mautinoa e le la’a ese Malisi mai le fa’atautaiga o ta’aloga i le tulaga tonu ma le sa’o e tatau ona i ai.

Na fa’amaonia e Toleafoa e fa’apea, e ta’i lua ‘au mai Fiti ma Niu Sila atoa ai ma le ‘au e tasi mai Ausetalia ua mae’a ona faia ni a latou feso’ota’iga, ma ua fa’ailoa lo latou naunau e malaga mai.

O lo o fa’aauau pea talanoaga mo ni ‘au mai Tonga ona o tulaga fa’aletonu i femalagaaiga, ona ua le toe i ai se va’alele e malaga sa’o atu i Apia i Tonga ma toe fo’i mai, peitai o lo o i ai lava le fa’anaunauga e tatau ona aofia uma au ta’a’alo mai atunu’u eseese o le Pasefika i lenei fa’amoemoe.

E pei ona silafia, o le kalapu mai Vailele lea ua faalua ona ia umia le siamupini o le taamilosaga faavaomalo lenei talu ona amata mai i le 2010.